Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
Tržaški partizanski pevski zbor je bil ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu. Zbor je ustanovil in večino časa vodil zborovodja Oskar Kjuder, danes pa ga vodi zborovodkinja Pia Cah. Pevke in pevci imajo za seboj več kot tisoč koncertov v državah nekdanje Jugoslavije, Sovjetski zvezi, Italiji in Avstriji. Zbor šteje približno šestdeset članov, repertoar pa obsega revolucionarne, delavske in narodne pesmi v različnih jezikih. Poslušajte zbor v koncertu iz Avditorja v Portorožu.
Tržaški partizanski pevski zbor je bil ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu. Zbor je ustanovil in večino časa vodil zborovodja Oskar Kjuder, danes pa ga vodi zborovodkinja Pia Cah. Pevke in pevci imajo za seboj več kot tisoč koncertov v državah nekdanje Jugoslavije, Sovjetski zvezi, Italiji in Avstriji. Zbor šteje približno šestdeset članov, repertoar pa obsega revolucionarne, delavske in narodne pesmi v različnih jezikih. Poslušajte zbor v koncertu iz Avditorja v Portorožu.
Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je potekal 16. septembra 2020 v farni cerkvi sv. Mavricija v Zermattu. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega glasbenega festivala, so v različnih sestavih nastopili člani ansambla Scharoun iz Berlina, ki ga sestavljajo Berlinski filharmoniki, in študentje akademije glasbenega festivala Zermatt. Na sporedu so bili Italijanska serenada Huga Wolfa, Nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra in Sekstet za pihala v Es-duru, op. 71 Ludwiga van Beethovna.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je potekal 16. septembra 2020 v farni cerkvi sv. Mavricija v Zermattu. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega glasbenega festivala, so v različnih sestavih nastopili člani ansambla Scharoun iz Berlina, ki ga sestavljajo Berlinski filharmoniki, in študentje akademije glasbenega festivala Zermatt. Na sporedu so bili Italijanska serenada Huga Wolfa, Nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra in Sekstet za pihala v Es-duru, op. 71 Ludwiga van Beethovna.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti
Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Najgloblje in najveličastneje se je Marjan Kozina izpovedal v simfonični pesnitvi s stavki Ilova gora, Padlim, Bela Krajina, Proti morju. Nastajala je med letoma 1946 in 1949. Vse štiri skladbe – stavki v simfoniji – so med seboj vsebinsko povezani in predstavljajo pretresljiv spomenik boja slovenskega ljudstva za svobodo.
Najgloblje in najveličastneje se je Marjan Kozina izpovedal v simfonični pesnitvi s stavki Ilova gora, Padlim, Bela Krajina, Proti morju. Nastajala je med letoma 1946 in 1949. Vse štiri skladbe – stavki v simfoniji – so med seboj vsebinsko povezani in predstavljajo pretresljiv spomenik boja slovenskega ljudstva za svobodo.
Današnjo oddajo posvečamo Grmičarjem oziramo ljudstvu San.
Današnjo oddajo posvečamo Grmičarjem oziramo ljudstvu San.
Pred dobrim tednom dni je izšel prvenec zasedbe Belin z naslovom Ciganka. Gre za zasedbo pod vodstvom vokalistke Neže Drobnič Bogataj. Na plošči najdemo priredbe ruskih romskih skladb, ki jih Neža ni samo prevedla ampak jim dodala svojo osebno noto.
Pred dobrim tednom dni je izšel prvenec zasedbe Belin z naslovom Ciganka. Gre za zasedbo pod vodstvom vokalistke Neže Drobnič Bogataj. Na plošči najdemo priredbe ruskih romskih skladb, ki jih Neža ni samo prevedla ampak jim dodala svojo osebno noto.
Marca je minilo sto let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih pesnikov 20. stoletja Ivana Minattija. Rodil se je v Slovenskih Konjicah. V Ljubljani je začel študirati, takrat pa se je začela vojna in Minatti je odšel v partizane, kar je bila globoka izkušnja zanj. Po vojni je diplomiral na slavistiki, bil je urednik pri Mladinski knjigi in član SAZU. O začetkih svojega pesnjenja je med drugim zapisal: "Partizanska pesem, ki me je obdajala, je bila drugačna od moje: bila je mobilizacijska, udarna, hrupna, prava pesem za tisti čas in takratno rabo. Moja je bila njeno nasprotje, tiha, zaprta se je še bolj zapirala sama vase in se oprijemala svojih korenin v tesnem sozvočju s pokrajino." Bil je izrazit predstavnik intimizma. Oblikovno je prehajal od sklenjenih oblik k svobodnemu verzu. Za njegovo poezijo nasploh pa je značilno globoko in melanholično doživljanje. Leta 1985 je Ivan Minatti za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.
Marca je minilo sto let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih pesnikov 20. stoletja Ivana Minattija. Rodil se je v Slovenskih Konjicah. V Ljubljani je začel študirati, takrat pa se je začela vojna in Minatti je odšel v partizane, kar je bila globoka izkušnja zanj. Po vojni je diplomiral na slavistiki, bil je urednik pri Mladinski knjigi in član SAZU. O začetkih svojega pesnjenja je med drugim zapisal: "Partizanska pesem, ki me je obdajala, je bila drugačna od moje: bila je mobilizacijska, udarna, hrupna, prava pesem za tisti čas in takratno rabo. Moja je bila njeno nasprotje, tiha, zaprta se je še bolj zapirala sama vase in se oprijemala svojih korenin v tesnem sozvočju s pokrajino." Bil je izrazit predstavnik intimizma. Oblikovno je prehajal od sklenjenih oblik k svobodnemu verzu. Za njegovo poezijo nasploh pa je značilno globoko in melanholično doživljanje. Leta 1985 je Ivan Minatti za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.
V aprilu je na predzadnjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica nastopila vokalna skupina Vikra, Komorni zbor Glasbene matice, ki jo vodi izvrstna Petra Grassi. V Novi Gorici se je Vikra predstavila s programom, posvečenim Borisu Pahorju, s katerim je v januarju leta 2023 gostovala v glasbenem abonmaju imenitnega Gledališča Pavarotti-Freni v Modeni. S tem koncertom so organizatorji v Modeni zaznamovali dan spomina (deportiranih) in dialoga. Mednarodno priznana dirigentka Petra Grassi je pristopila k oblikovanju tega programa z veliko mero odgovornosti do zaupane naloge, s spoštovanjem do tematike in z veliko zborovsko disciplino, ki se je kazala v odlični interpretaciji Vikre tega zahtevnega zborovskega programa.
V aprilu je na predzadnjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica nastopila vokalna skupina Vikra, Komorni zbor Glasbene matice, ki jo vodi izvrstna Petra Grassi. V Novi Gorici se je Vikra predstavila s programom, posvečenim Borisu Pahorju, s katerim je v januarju leta 2023 gostovala v glasbenem abonmaju imenitnega Gledališča Pavarotti-Freni v Modeni. S tem koncertom so organizatorji v Modeni zaznamovali dan spomina (deportiranih) in dialoga. Mednarodno priznana dirigentka Petra Grassi je pristopila k oblikovanju tega programa z veliko mero odgovornosti do zaupane naloge, s spoštovanjem do tematike in z veliko zborovsko disciplino, ki se je kazala v odlični interpretaciji Vikre tega zahtevnega zborovskega programa.
Poslušamo: Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka, Makove plese Marka Mihevca, Slovenske plese za veliki orkester op. 105 Danila Švare, Pihalni kvintet, op. 43 Carla Nielsna, drugi stavek Dvorakovega Klavirskega kvinteta št. 2 v D-duru ter Preludij v D-duru, op. 23, št. 4 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo: Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka, Makove plese Marka Mihevca, Slovenske plese za veliki orkester op. 105 Danila Švare, Pihalni kvintet, op. 43 Carla Nielsna, drugi stavek Dvorakovega Klavirskega kvinteta št. 2 v D-duru ter Preludij v D-duru, op. 23, št. 4 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Štiri balade, op. 10 Johannesa Brahmsa ter četrti stavek Sonate za violino in klavir v G-duru, op.4 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Štiri balade, op. 10 Johannesa Brahmsa ter četrti stavek Sonate za violino in klavir v G-duru, op.4 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Gallusa Carniolusa, Miserere Gregorija Allegrija ter komorno kantato za sopran in godala O di betlemme altera Alessandra Scarlattija.
Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Gallusa Carniolusa, Miserere Gregorija Allegrija ter komorno kantato za sopran in godala O di betlemme altera Alessandra Scarlattija.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta »Razmišljujoče in skrivnostno« Berlinskega radijskega zbora in Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Petra Eötvösa. Posnetek je nastal leta 2007 v berlinski Filharmoniji. Program je oblikoval dirigent Peter Eötvös, in sicer iz simfonične pesnitve Od zibeli do groba Franza Liszta, Cantate profane Bele Bartoka in Rekviema Györgya Ligetija. Oddajo posvečamo marca umrlemu dirigentu. Zaradi časovne omejitve smo se pred tednom dni posvetili simfonični pesnitvi in kantati, tokrat pa se bomo Rekviemu.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta »Razmišljujoče in skrivnostno« Berlinskega radijskega zbora in Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Petra Eötvösa. Posnetek je nastal leta 2007 v berlinski Filharmoniji. Program je oblikoval dirigent Peter Eötvös, in sicer iz simfonične pesnitve Od zibeli do groba Franza Liszta, Cantate profane Bele Bartoka in Rekviema Györgya Ligetija. Oddajo posvečamo marca umrlemu dirigentu. Zaradi časovne omejitve smo se pred tednom dni posvetili simfonični pesnitvi in kantati, tokrat pa se bomo Rekviemu.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Beneški bienale, ena od najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti, je praktično vedno deležen tudi kritik. Nič drugače ni letos, ko si je kurator Adriano Pedrosa za izhodišče zamislil naslov Tujci povsod. Na dvodelni osrednji razstavi v Giardinih in Arsenalu v ospredje postavlja predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Na izhodiščno temo se kot vedno v večji ali manjši meri odzivajo tudi nacionalni paviljoni. Ti v primerjavi s precej zgodovinsko zasnovano osrednjo razstavo Adriana Pedrose bolj osvetljujejo aktualne probleme in vprašanja. Pogled v preteklost je seveda legitimno izhodišče, a se zdi, da nam razstava o spregledanih zgodovinah in nezahodnih modernizmih ne ponudi dovolj konteksta in informacij, sploh, ker gledamo dela iz različnih podoročij in kontekstov. Dr. Marko Jenko iz Muzeja Lah pa izpostavlja tudi precejšnjo predvidljivost letošnjega bienala. Foto: Dejan Habicht
Beneški bienale, ena od najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti, je praktično vedno deležen tudi kritik. Nič drugače ni letos, ko si je kurator Adriano Pedrosa za izhodišče zamislil naslov Tujci povsod. Na dvodelni osrednji razstavi v Giardinih in Arsenalu v ospredje postavlja predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Na izhodiščno temo se kot vedno v večji ali manjši meri odzivajo tudi nacionalni paviljoni. Ti v primerjavi s precej zgodovinsko zasnovano osrednjo razstavo Adriana Pedrose bolj osvetljujejo aktualne probleme in vprašanja. Pogled v preteklost je seveda legitimno izhodišče, a se zdi, da nam razstava o spregledanih zgodovinah in nezahodnih modernizmih ne ponudi dovolj konteksta in informacij, sploh, ker gledamo dela iz različnih podoročij in kontekstov. Dr. Marko Jenko iz Muzeja Lah pa izpostavlja tudi precejšnjo predvidljivost letošnjega bienala. Foto: Dejan Habicht
15. julija lani je v Verbierju v okviru Festivala Verbier nastopila ruska pianistka Aleksandra Dovgan. V tem gorskem mestu v Švici vsako leto poteka festival klasične glasbe, na katerem nastopajo svetovno znani interpreti in orkestri, ob njih pa tudi vzhajajoče zvezde klasične glasbe. Ena med njimi je tudi Aleksandra Dovgan, ki sodi med najbolj nadarjene mlade pianistke našega časa. V Recitalu bomo poslušali njen prvi nastop na tem prestižnem festivalu, na katerega je uvrstila Partito št. 6 v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, Sonato za klavir št. 26 v Es-duru, op. 81a Ludwiga van Beethovna ter Variacije in fugo na Händlovo temo Johannesa Brahmsa.
15. julija lani je v Verbierju v okviru Festivala Verbier nastopila ruska pianistka Aleksandra Dovgan. V tem gorskem mestu v Švici vsako leto poteka festival klasične glasbe, na katerem nastopajo svetovno znani interpreti in orkestri, ob njih pa tudi vzhajajoče zvezde klasične glasbe. Ena med njimi je tudi Aleksandra Dovgan, ki sodi med najbolj nadarjene mlade pianistke našega časa. V Recitalu bomo poslušali njen prvi nastop na tem prestižnem festivalu, na katerega je uvrstila Partito št. 6 v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, Sonato za klavir št. 26 v Es-duru, op. 81a Ludwiga van Beethovna ter Variacije in fugo na Händlovo temo Johannesa Brahmsa.
Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.
Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.
Premiera: Mini teater, 25. april 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje, 26. april 2024 Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je naslov avtorskega projekta, ki ga je v Mini teatru režiral Bor Ravbar, nastal pa je po motivih znanega in provokativnega filma Sanjači Bernarda Bertoluccija, na podlagi romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira ter drugih revolucionarnih besedil. Sinočno premiero, ko so v dvojezični različici nastopili igralci Suzana Krevh, Ognjen Mićović, Svit Stefanija, Barbara Vidovič in Željko Hrs, si je ogledala Magda Tušar.
Premiera: Mini teater, 25. april 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje, 26. april 2024 Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je naslov avtorskega projekta, ki ga je v Mini teatru režiral Bor Ravbar, nastal pa je po motivih znanega in provokativnega filma Sanjači Bernarda Bertoluccija, na podlagi romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira ter drugih revolucionarnih besedil. Sinočno premiero, ko so v dvojezični različici nastopili igralci Suzana Krevh, Ognjen Mićović, Svit Stefanija, Barbara Vidovič in Željko Hrs, si je ogledala Magda Tušar.
V Mestnem gledališču ljubljanskem so sklenili sezono 2023/24 s premiero na Mali sceni. Uprizorili so kriminalno dramo Dragice Potočnjak iz leta 2019 z naslovom Teci, Maša, teci. Na izviren način je igro na oder postavila Nina Šorak z opaznim sodelovanjem scenografa Branka Hojnika. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Režiserka Nina Šorak Dramaturg Blaž Lukan Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Asistentka scenografa Lene Lekše Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Tanja Dimitrievska, Matic Lukšič, Čarna Košir k. g., Gaber K. Trseglav, Viktorija Bencik Emeršič, Jure Rajšp k. g., Gašper Jarni Foto Peter Giodani. https://www.mgl.si/sl/predstave/teci-masa-teci/#gallery-1909-22
V Mestnem gledališču ljubljanskem so sklenili sezono 2023/24 s premiero na Mali sceni. Uprizorili so kriminalno dramo Dragice Potočnjak iz leta 2019 z naslovom Teci, Maša, teci. Na izviren način je igro na oder postavila Nina Šorak z opaznim sodelovanjem scenografa Branka Hojnika. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Režiserka Nina Šorak Dramaturg Blaž Lukan Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Asistentka scenografa Lene Lekše Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Tanja Dimitrievska, Matic Lukšič, Čarna Košir k. g., Gaber K. Trseglav, Viktorija Bencik Emeršič, Jure Rajšp k. g., Gašper Jarni Foto Peter Giodani. https://www.mgl.si/sl/predstave/teci-masa-teci/#gallery-1909-22
Premiera: 18. april 2024, Veliki oder LGL Radio Slovenija, informativne oddaje, 19. april 2024 Spretnosti v negovanju prijateljskih odnosov sta v Lutkovnem gledališču Ljubljana sinoči zgledno ponazorila značajsko zelo različna sostanovalca Medo in Pujsi. Junaka Sebastijana Preglja in Igorja Šinkovca najmlajši poznajo iz istoimenskih slikanic in revije Cicido, tokrat pa je njune odrske prigode režiral Mare Bulc. Več Magda Tušar. Režiser:Mare Bulc Avtor idejnega koncepta za lutkovno predstavo:Mare Bulc Avtorja priredbe besedila:Sebastijan Pregelj in Mare Bulc Avtorica glasbe:Polona Janežič Avtor likovne podobe:Igor Šinkovec Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Scenograf:Damir Leventić Svetovalec za animacijo:Brane Vižintin Kostumografka:Jadranka Pavlović Oblikovalec luči:Niko Štabuc Lektorica:Irena Androjna Mencinger Solo klarinetist na skladbi “Kotalke in skiro”:Boštjan Gombač Nastopata:Matevž Müller in Brane Vižintin
Premiera: 18. april 2024, Veliki oder LGL Radio Slovenija, informativne oddaje, 19. april 2024 Spretnosti v negovanju prijateljskih odnosov sta v Lutkovnem gledališču Ljubljana sinoči zgledno ponazorila značajsko zelo različna sostanovalca Medo in Pujsi. Junaka Sebastijana Preglja in Igorja Šinkovca najmlajši poznajo iz istoimenskih slikanic in revije Cicido, tokrat pa je njune odrske prigode režiral Mare Bulc. Več Magda Tušar. Režiser:Mare Bulc Avtor idejnega koncepta za lutkovno predstavo:Mare Bulc Avtorja priredbe besedila:Sebastijan Pregelj in Mare Bulc Avtorica glasbe:Polona Janežič Avtor likovne podobe:Igor Šinkovec Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Scenograf:Damir Leventić Svetovalec za animacijo:Brane Vižintin Kostumografka:Jadranka Pavlović Oblikovalec luči:Niko Štabuc Lektorica:Irena Androjna Mencinger Solo klarinetist na skladbi “Kotalke in skiro”:Boštjan Gombač Nastopata:Matevž Müller in Brane Vižintin
Serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti, nastala leta 1951, je pregled najpomembnejših dogodkov NOB v Sloveniji, ko so jih med vojno posneli slovenski reporterji. Konča se z osvoboditvijo Ljubljane in vzpostavitvijo slovenske narodne vlade. Arhivske posnetke je uredil in pripravil režiser Jože Gale, glasbo pa je napisal skladatelj Filip Bernard, pomembna glasbena osebnost povojne Slovenije. Junija 1945 je že deloval v Ljubljanski operi, nekaj mesecev pozneje pa v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere. Napisal je več popularnih glasbenih del. Za udeležbo v narodonoosvobodilni borbi je prejel partizansko spomenico 1941. Poslušali bomo suito iz filma Partizanski dokumenti, ki je nasta 14. septembra 1954, izvajal jo je orkester Slovenske filharmonije, ki ga je podil Kruno Cipci.
Serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti, nastala leta 1951, je pregled najpomembnejših dogodkov NOB v Sloveniji, ko so jih med vojno posneli slovenski reporterji. Konča se z osvoboditvijo Ljubljane in vzpostavitvijo slovenske narodne vlade. Arhivske posnetke je uredil in pripravil režiser Jože Gale, glasbo pa je napisal skladatelj Filip Bernard, pomembna glasbena osebnost povojne Slovenije. Junija 1945 je že deloval v Ljubljanski operi, nekaj mesecev pozneje pa v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere. Napisal je več popularnih glasbenih del. Za udeležbo v narodonoosvobodilni borbi je prejel partizansko spomenico 1941. Poslušali bomo suito iz filma Partizanski dokumenti, ki je nasta 14. septembra 1954, izvajal jo je orkester Slovenske filharmonije, ki ga je podil Kruno Cipci.
Novi film režiserja in scenarista Alexa Garlanda Državljanska vojna je postavljen v bližnjo prihodnost v ZDA, kjer je izbruhnila kruta državljanska vojna, ki se bliža koncu. Štirje novinarji potujejo po Ameriki, da bi prišli do Washingtona in predsednika ZDA, preden bi ga oborožene sile Zahodne zveze (Teksasa in Kalifornije) strmoglavili. Več o filmu v besedilu Tese Drev Juh.
Novi film režiserja in scenarista Alexa Garlanda Državljanska vojna je postavljen v bližnjo prihodnost v ZDA, kjer je izbruhnila kruta državljanska vojna, ki se bliža koncu. Štirje novinarji potujejo po Ameriki, da bi prišli do Washingtona in predsednika ZDA, preden bi ga oborožene sile Zahodne zveze (Teksasa in Kalifornije) strmoglavili. Več o filmu v besedilu Tese Drev Juh.
Animirani film Robotove sanje je eden od biserov filmske produkcije zadnjega časa. Prejel je največje nagrade in nominacije – lansko leto je bil, na primer, izbran za najboljši celovečerni animirani film na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. In to ne brez razloga - film je vizualno odličen in predvsem čustveno intenziven. Prek glavnih likov robota in psa, pa tudi stranskih likov, se v prvi vrsti sprašuje o razhodih in novih začetkih. Oceno je pripravila Gaja Pöschl, bere Eva Longyka Marušič.
Animirani film Robotove sanje je eden od biserov filmske produkcije zadnjega časa. Prejel je največje nagrade in nominacije – lansko leto je bil, na primer, izbran za najboljši celovečerni animirani film na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. In to ne brez razloga - film je vizualno odličen in predvsem čustveno intenziven. Prek glavnih likov robota in psa, pa tudi stranskih likov, se v prvi vrsti sprašuje o razhodih in novih začetkih. Oceno je pripravila Gaja Pöschl, bere Eva Longyka Marušič.
Danski režiser in scenarist Nikolaj Arcel se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v njegovem novem filmu Pankrt igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Mikkelsen je za vlogo Ludviga Kahlena med drugim prejel evropsko nagrado za najboljšega igralca. Oceno filma je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Aleksander Golja.
Danski režiser in scenarist Nikolaj Arcel se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v njegovem novem filmu Pankrt igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Mikkelsen je za vlogo Ludviga Kahlena med drugim prejel evropsko nagrado za najboljšega igralca. Oceno filma je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Aleksander Golja.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo govorili o glasbeni predstavi Amadeus, življenjski zgodbi genialnega Mozarta, s katero v mariborski Drami zaokrožujejo uspešno gledališko sezono, ter predstavili filmsko ponudbo feminističnega filmskega festivala Fefi, na spletu na ogled do nedelje.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo govorili o glasbeni predstavi Amadeus, življenjski zgodbi genialnega Mozarta, s katero v mariborski Drami zaokrožujejo uspešno gledališko sezono, ter predstavili filmsko ponudbo feminističnega filmskega festivala Fefi, na spletu na ogled do nedelje.
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica Petra Kolmančič je leta 2014 objavila svojo peto pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica drži besedo in lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Tako tudi s pesmijo Krtica, ki jo interpretira avtorica sama.
Pesnica Petra Kolmančič je leta 2014 objavila svojo peto pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica drži besedo in lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Tako tudi s pesmijo Krtica, ki jo interpretira avtorica sama.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
