Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se ustavili pri planinstvu na širšem mariborskem območju. Z različnimi gosti smo se ozrli v zgodovino planinarjenja in spomnili na skorajšnjih 70 let koče na Žavcarjevem vrhu; prav toliko jih je lani zaznamovala Slovenska planinska pot. Preverili smo še, kako danes živijo nekatera planinska društva v Mariboru, kako je s podmladkom in ob koncu opozorili še na varnost v planinah.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se ustavili pri planinstvu na širšem mariborskem območju. Z različnimi gosti smo se ozrli v zgodovino planinarjenja in spomnili na skorajšnjih 70 let koče na Žavcarjevem vrhu; prav toliko jih je lani zaznamovala Slovenska planinska pot. Preverili smo še, kako danes živijo nekatera planinska društva v Mariboru, kako je s podmladkom in ob koncu opozorili še na varnost v planinah.
Na kolesarski dirki po Italiji je Tadej Pogačar s svojim moštvom na devetih etapah temeljito spoznal svoje osrednje tekmece. Prva tritedenska dirka sezone se bo po dnevu premora nadaljevala jutri. Posvetili se bomo še odzivom iz tabora slovenskih rokometašev, ki so vozovnico za svetovno prvenstvo 2025 lovili v Švici.
Na kolesarski dirki po Italiji je Tadej Pogačar s svojim moštvom na devetih etapah temeljito spoznal svoje osrednje tekmece. Prva tritedenska dirka sezone se bo po dnevu premora nadaljevala jutri. Posvetili se bomo še odzivom iz tabora slovenskih rokometašev, ki so vozovnico za svetovno prvenstvo 2025 lovili v Švici.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Ghassan Zaqtan rojen leta 1954 v Beit Jali blizu Betlehema, je eden najpomembnejših sodobnih palestinskih pesnikov. Z literarnim ustvarjanjem je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat izdal deset pesniških zbirk in nekaj romanov. Njegova dela naslavljajo palestinsko izkušnjo skozi motive osebne zgodovine, spomina, časa, izgube in odsotnosti, a so še vedno tenkočutno lirična. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, produkcija 2023.
Ghassan Zaqtan rojen leta 1954 v Beit Jali blizu Betlehema, je eden najpomembnejših sodobnih palestinskih pesnikov. Z literarnim ustvarjanjem je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat izdal deset pesniških zbirk in nekaj romanov. Njegova dela naslavljajo palestinsko izkušnjo skozi motive osebne zgodovine, spomina, časa, izgube in odsotnosti, a so še vedno tenkočutno lirična. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, produkcija 2023.
Brestje je manjša vas v briški občini. To je domači kraj 93-letnega Franca Pintarja. Mateja Grebenjak ga je obiskala v Domu upokojencev Podsabotín. Gospod se rad spominja otroštva, tudi če ga je prizadelo, ko so leta 1942 zaprli očeta in dve sestri. Pogovor je sklenil s pesmijo Iztoka Mlakarja.
Brestje je manjša vas v briški občini. To je domači kraj 93-letnega Franca Pintarja. Mateja Grebenjak ga je obiskala v Domu upokojencev Podsabotín. Gospod se rad spominja otroštva, tudi če ga je prizadelo, ko so leta 1942 zaprli očeta in dve sestri. Pogovor je sklenil s pesmijo Iztoka Mlakarja.
Na sporedu Slovesni prihod vitezov Malteškega reda, za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Na sporedu Slovesni prihod vitezov Malteškega reda, za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Prodaja sadja in zelenjave ob cestah je očitno zelo dobičkonosen posel, saj se preprodajalci nikakor ne pustijo odgnati. Lani se je sicer zdelo, da so jim pristojni organi s poostrenim nadzorom vendarle prišli do živega, a so se letos spet pojavili na več mestih, največkrat brez potrebnih dovoljenj in še bolj odločeni, da ostanejo. V oddaji tudi o tem: - Panvita v roke hrvaške družbe. Ali bi nas moralo skrbeti za našo prehransko suverenost? - V javno obravnavo naj bi šla novela zakona o gostinstvu, ki zaostruje pravila za sobodajalce. - Na Bovškem bosta hitrost merila dva nova radarja. - Slovenska moška rokometna reprezentanca gre na svetovno prvenstvo.
Prodaja sadja in zelenjave ob cestah je očitno zelo dobičkonosen posel, saj se preprodajalci nikakor ne pustijo odgnati. Lani se je sicer zdelo, da so jim pristojni organi s poostrenim nadzorom vendarle prišli do živega, a so se letos spet pojavili na več mestih, največkrat brez potrebnih dovoljenj in še bolj odločeni, da ostanejo. V oddaji tudi o tem: - Panvita v roke hrvaške družbe. Ali bi nas moralo skrbeti za našo prehransko suverenost? - V javno obravnavo naj bi šla novela zakona o gostinstvu, ki zaostruje pravila za sobodajalce. - Na Bovškem bosta hitrost merila dva nova radarja. - Slovenska moška rokometna reprezentanca gre na svetovno prvenstvo.
Poslanci se bodo na izredni seji lotili predloga novele o parlamentarnih preiskavah, ki so postale orodje političnega obračunavanja; novela naj bi preprečila zlorabe. Odločali bodo tudi o novem predlogu ureditve sodnega varstva za bančne razlaščence. Ostali poudarki oddaje: - Ruska vojska širi fronto na vzhodu Ukrajine, Putin menja obrambnega ministra. - V Ljubljani se začenja niz dogodkov o palestinski kulturi in umetnosti. - Slovenski rokometaši po zmagi nad Švico na svetovno prvenstvo.
Poslanci se bodo na izredni seji lotili predloga novele o parlamentarnih preiskavah, ki so postale orodje političnega obračunavanja; novela naj bi preprečila zlorabe. Odločali bodo tudi o novem predlogu ureditve sodnega varstva za bančne razlaščence. Ostali poudarki oddaje: - Ruska vojska širi fronto na vzhodu Ukrajine, Putin menja obrambnega ministra. - V Ljubljani se začenja niz dogodkov o palestinski kulturi in umetnosti. - Slovenski rokometaši po zmagi nad Švico na svetovno prvenstvo.
Najboljši motokrosisti sveta so se prvič pomerili v Galiciji, na povsem novem prizorišču svetovnega prvenstva. V zgoščenem sporedu spomladanskega dela sezone, bo že to nedeljo sledila nova dirka v Franciji.
Najboljši motokrosisti sveta so se prvič pomerili v Galiciji, na povsem novem prizorišču svetovnega prvenstva. V zgoščenem sporedu spomladanskega dela sezone, bo že to nedeljo sledila nova dirka v Franciji.
Predvajamo Passacaglio za godala in basso continuo Biagia Marinija, Concerto grosso v C-duru, op. 6/10 Arcangela Corellija, Sonato št. 1 za violo da gamba in čembalo v G-duru, BWV 1027 Johanna Sebastiana Bacha in mladostni Koncert za violino in godala v d-molu Felixa Mendelssohna.
Predvajamo Passacaglio za godala in basso continuo Biagia Marinija, Concerto grosso v C-duru, op. 6/10 Arcangela Corellija, Sonato št. 1 za violo da gamba in čembalo v G-duru, BWV 1027 Johanna Sebastiana Bacha in mladostni Koncert za violino in godala v d-molu Felixa Mendelssohna.
»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno«, so besede iz znamenite knjige Mali princ. Avtorica Duhovne misli filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc nas ponovno opominja na moč čustev pri oblikovanju empatije.
»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno«, so besede iz znamenite knjige Mali princ. Avtorica Duhovne misli filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc nas ponovno opominja na moč čustev pri oblikovanju empatije.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Igor Dernovšek je skupaj z Alešem Češnovarjem leta 1984 ustanovil skupino Niet. V dobrem letu dni so se prebili na sceno, nastopili na Novem rocku in odšli na turnejo v Francijo. Bil je maj 1985 v Parizu. Del benda se je odpravil v četrt Pigalle. Sledila so leta aidsa in smrti. Igor leta 1993 napiše komad Bil je maj.
Igor Dernovšek je skupaj z Alešem Češnovarjem leta 1984 ustanovil skupino Niet. V dobrem letu dni so se prebili na sceno, nastopili na Novem rocku in odšli na turnejo v Francijo. Bil je maj 1985 v Parizu. Del benda se je odpravil v četrt Pigalle. Sledila so leta aidsa in smrti. Igor leta 1993 napiše komad Bil je maj.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.
Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.
V današnji oddaji se bomo odpravili čez most Ohaši, ki ga je na svojem delu upodobil sloviti umetnik Utagava Hirošige. Hirošige je bil eden zadnjih velikih mojstrov tradicije ukiyo-e, zvrsti japonske umetnosti, ki jo najdemo na lesorezih in slikah 17., 18. in 19. stoletja, upodobljene teme pa so bili lepotice, igralci gledališča kabuki in sumoborci, zgodovinski prizori, ljudske zgodbe, pokrajine in erotični prizori. Naliv nad mostom Ohaši in Atake je izviren naslov grafike, ki je izšla leta 1857 v umetnikovem najbolj znanem nizu grafik Sto slavnih pogledov na Edo – današnji Tokio. Delo je navdihnilo tudi britanskega skladatelja Geoffreyja Poola, ki je po njem ustvaril skladbo Prečkanje mostu Ohaši.
V današnji oddaji se bomo odpravili čez most Ohaši, ki ga je na svojem delu upodobil sloviti umetnik Utagava Hirošige. Hirošige je bil eden zadnjih velikih mojstrov tradicije ukiyo-e, zvrsti japonske umetnosti, ki jo najdemo na lesorezih in slikah 17., 18. in 19. stoletja, upodobljene teme pa so bili lepotice, igralci gledališča kabuki in sumoborci, zgodovinski prizori, ljudske zgodbe, pokrajine in erotični prizori. Naliv nad mostom Ohaši in Atake je izviren naslov grafike, ki je izšla leta 1857 v umetnikovem najbolj znanem nizu grafik Sto slavnih pogledov na Edo – današnji Tokio. Delo je navdihnilo tudi britanskega skladatelja Geoffreyja Poola, ki je po njem ustvaril skladbo Prečkanje mostu Ohaši.
Za kolesarji na Dirki po Italiji je prvi teden, po katerem prepričljivo vodi Tadej Pogačar. Vodiitelja podkasta SOS-odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta razmišljala po prvih devetih etapah, prisluhnete pa lahko tudi trem Slovencem, ki nastopajo na italijanski pentlji.
Za kolesarji na Dirki po Italiji je prvi teden, po katerem prepričljivo vodi Tadej Pogačar. Vodiitelja podkasta SOS-odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta razmišljala po prvih devetih etapah, prisluhnete pa lahko tudi trem Slovencem, ki nastopajo na italijanski pentlji.
Izraelska vojska je izvedla več napadov na severu in jugu Gaze, pri čemer je skupno število žrtev v enklavi od začetka spopadov preseglo 35 tisoč. Na omenjenih območjih so izdali tudi ukaze za evakuacijo več sto tisoč ljudi, kar so v Združenih narodih ostro obsodili. Na obisku v Egiptu je bila do dejanj Izraela kritična tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Druge teme: - Zelenski priznal, da so razmere na fronti vse težje - Na Katalonskih volitvah slavili socialisti, ki pa niso osvojili večine - Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester opozorila glede kadrovske stiske
Izraelska vojska je izvedla več napadov na severu in jugu Gaze, pri čemer je skupno število žrtev v enklavi od začetka spopadov preseglo 35 tisoč. Na omenjenih območjih so izdali tudi ukaze za evakuacijo več sto tisoč ljudi, kar so v Združenih narodih ostro obsodili. Na obisku v Egiptu je bila do dejanj Izraela kritična tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Druge teme: - Zelenski priznal, da so razmere na fronti vse težje - Na Katalonskih volitvah slavili socialisti, ki pa niso osvojili večine - Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester opozorila glede kadrovske stiske
Gost Intervjuja, Milko Lazar, je umetnik, skladatelj, multiinstrumentalist. Študiral je jazz, klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji in čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Sam ali z različnimi zasedbami je sodeloval pri več kot petdesetih projektih. Komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Številne projekte za evropske odre ustvarja s plesalcem in koreografom Edwardom Clugom. Klavirski duo Gorišek Lazar bo za skorajšnji koncert ob dvajseti obletnici skupnega delovanja pripravil ekskluzivno priredbo skladbe »Symphony no. 4 – Heroes« Philipa Glassa, ki jo je skladatelj ustvaril za simfonični orkester leta 1996 po znamenitem albumu Heroes Davida Bowieja in Briana Ena. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja, Milko Lazar, je umetnik, skladatelj, multiinstrumentalist. Študiral je jazz, klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji in čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Sam ali z različnimi zasedbami je sodeloval pri več kot petdesetih projektih. Komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Številne projekte za evropske odre ustvarja s plesalcem in koreografom Edwardom Clugom. Klavirski duo Gorišek Lazar bo za skorajšnji koncert ob dvajseti obletnici skupnega delovanja pripravil ekskluzivno priredbo skladbe »Symphony no. 4 – Heroes« Philipa Glassa, ki jo je skladatelj ustvaril za simfonični orkester leta 1996 po znamenitem albumu Heroes Davida Bowieja in Briana Ena. Voditelj: Edvard Žitnik
Zagrizeno sovraštvo do neenakosti, revščine, nesvobode, družbenih krivic in vsakršne tiranije je postalo idejna nit opusa, ki ga je ustvaril Percy Bysshe Shelley. S svojim zagovorom nenasilne vstaje je vplival na Marxa, Tolstoja, Thoreauja in Gandija, njegovo Masko anarhije pa so v 20. stoletju na shodih obujali tudi borci in borke za delavske pravice. Avtorica oddaje: Tadeja Spruk, avtor literarnega dela: Percy Bysshe Shelley, avtorica prevodov: Tadeja Spruk, režiser: Jože Valentič, bralka: Lidija Hartman, interpret: Jure Henigman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2019.
Zagrizeno sovraštvo do neenakosti, revščine, nesvobode, družbenih krivic in vsakršne tiranije je postalo idejna nit opusa, ki ga je ustvaril Percy Bysshe Shelley. S svojim zagovorom nenasilne vstaje je vplival na Marxa, Tolstoja, Thoreauja in Gandija, njegovo Masko anarhije pa so v 20. stoletju na shodih obujali tudi borci in borke za delavske pravice. Avtorica oddaje: Tadeja Spruk, avtor literarnega dela: Percy Bysshe Shelley, avtorica prevodov: Tadeja Spruk, režiser: Jože Valentič, bralka: Lidija Hartman, interpret: Jure Henigman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2019.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Ko se otroci že gugajo v sanjah, jo škrati popihajo na otroško igrišče. Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
Ko se otroci že gugajo v sanjah, jo škrati popihajo na otroško igrišče. Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
Nocojšnji glasbeni portret posvečamo enemu največjih slovenskih violinistov in violinskih pedagogov Igorju Ozimu.
Nocojšnji glasbeni portret posvečamo enemu največjih slovenskih violinistov in violinskih pedagogov Igorju Ozimu.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.
Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, scenarist in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija, nato pa je objavil še vrsto berljivih in vznemirljivih romanov. V svojih poznih literarnih delih se je še bolj zavedal minevanja in smrti, tako tudi v delu Zimski dnevnik. V izbranem odlomku se Auster spominja svojih brazgotin, svojevrstnega življenjskega zemljevida. Nikar ne zamudite. Prevajalka Ana Grmek, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, scenarist in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija, nato pa je objavil še vrsto berljivih in vznemirljivih romanov. V svojih poznih literarnih delih se je še bolj zavedal minevanja in smrti, tako tudi v delu Zimski dnevnik. V izbranem odlomku se Auster spominja svojih brazgotin, svojevrstnega življenjskega zemljevida. Nikar ne zamudite. Prevajalka Ana Grmek, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Izrael je še razširil napade po vsej Gazi, skupno število ubitih je preseglo 35 tisoč. Poleg smrti pa izraelska vojska seje tudi nove ukaze za evakuacijo civilistov, ki se bodo iz severa in juga morali umakniti proti obalnemu pasu. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je ogorčen, češ da številnih ljudi zaradi bolezni, poškodb in starosti enostavno ni več mogoče seliti. V oddaji tudi: - Ruska vojska počasi napreduje proti Harkovu - Vse več fizičnih napadov na zdravstvene delavce, ti zahtevajo spremembo zakonodaje - Slovenski rokometaši po sedemmetrovkah do svetovnega prvenstva
Izrael je še razširil napade po vsej Gazi, skupno število ubitih je preseglo 35 tisoč. Poleg smrti pa izraelska vojska seje tudi nove ukaze za evakuacijo civilistov, ki se bodo iz severa in juga morali umakniti proti obalnemu pasu. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je ogorčen, češ da številnih ljudi zaradi bolezni, poškodb in starosti enostavno ni več mogoče seliti. V oddaji tudi: - Ruska vojska počasi napreduje proti Harkovu - Vse več fizičnih napadov na zdravstvene delavce, ti zahtevajo spremembo zakonodaje - Slovenski rokometaši po sedemmetrovkah do svetovnega prvenstva
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Da posameznik lahko veliko stori za koristi širše skupnosti in sočloveka, velja tako za preteklost kot za sedanjost, pa tudi za prihodnost. Ker pa se zgodovina včasih vede mačehovsko, so nekateri posamezniki in posameznice pogosto izrinjeni iz kolektivnega spomina. Prav zato bomo v prihodnji oddaji Sledi časa obudili spomin na gospodarstvenico, mecenko in dobrotnico Josipino Hočevar, povezano tako z Radovljico, v kateri je bila rojena, kot tudi s Krškim in okolico, v kateri je živela. Bogata gospa je razdajala svoje premoženje pomoči potrebnim. V njeni oporoki iz leta 1910 je bilo zapisano tudi to, da namenja 200 tisoč goldinarjev za graditev in vzdrževanje radovljiškega doma za otroke brez družin, ki bodo v tem domu dobili domačo nego, vzgojo in znanje. Pa pojdimo na začetek njene zgodbe.
Da posameznik lahko veliko stori za koristi širše skupnosti in sočloveka, velja tako za preteklost kot za sedanjost, pa tudi za prihodnost. Ker pa se zgodovina včasih vede mačehovsko, so nekateri posamezniki in posameznice pogosto izrinjeni iz kolektivnega spomina. Prav zato bomo v prihodnji oddaji Sledi časa obudili spomin na gospodarstvenico, mecenko in dobrotnico Josipino Hočevar, povezano tako z Radovljico, v kateri je bila rojena, kot tudi s Krškim in okolico, v kateri je živela. Bogata gospa je razdajala svoje premoženje pomoči potrebnim. V njeni oporoki iz leta 1910 je bilo zapisano tudi to, da namenja 200 tisoč goldinarjev za graditev in vzdrževanje radovljiškega doma za otroke brez družin, ki bodo v tem domu dobili domačo nego, vzgojo in znanje. Pa pojdimo na začetek njene zgodbe.
7. simfonija Sergeja Prokofjeva in 6. simfonija, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega sta zapolnili program koncerta, ki je bil 25. junija lani v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa je nastopil Filharmonični orkester milanske Scale, vodil pa ga je glasbeni direktor te slovite operne hiše Riccardo Chailly.
7. simfonija Sergeja Prokofjeva in 6. simfonija, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega sta zapolnili program koncerta, ki je bil 25. junija lani v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa je nastopil Filharmonični orkester milanske Scale, vodil pa ga je glasbeni direktor te slovite operne hiše Riccardo Chailly.
Izrael kljub mednarodnim opozorilom krepi napade predvsem na Rafo ter osrednji in severni del Gaze, kjer je bilo v begunskem taborišču Džabalija ubitih več 10 Palestincev. Skupno število srtnih žrtev v enklavi je preseglo 35 tisoč. Vse bolj napeto je tudi v ukrajinskih in ruskih obmejnih regijah: Druge teme: - Ruska vojska zasedla več vasi v regiji Harkov, ukrajinski izstrelek zadel stanovanjski blok v Belgorodu - Posvetovalni referendumi bi lahko zvišali udeležbo na evropskih volitvah - Na Evroviziji slavila Švica, Nizozemska toži organizatorja zaradi prepovedi nastopa njenega predstavnika
Izrael kljub mednarodnim opozorilom krepi napade predvsem na Rafo ter osrednji in severni del Gaze, kjer je bilo v begunskem taborišču Džabalija ubitih več 10 Palestincev. Skupno število srtnih žrtev v enklavi je preseglo 35 tisoč. Vse bolj napeto je tudi v ukrajinskih in ruskih obmejnih regijah: Druge teme: - Ruska vojska zasedla več vasi v regiji Harkov, ukrajinski izstrelek zadel stanovanjski blok v Belgorodu - Posvetovalni referendumi bi lahko zvišali udeležbo na evropskih volitvah - Na Evroviziji slavila Švica, Nizozemska toži organizatorja zaradi prepovedi nastopa njenega predstavnika
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
... iz del Porpore, Rossinija, Capue, Donizettija in Verdija.
... iz del Porpore, Rossinija, Capue, Donizettija in Verdija.
V Mestnem muzeju v Ljubljani je na ogled nadvse privlačna razstava Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov od 1850. do 1950. Razstava ponuja skoraj 400 predmetov iz tekstilne zbirke Mestnega muzeja in obiskovalkam ter obiskovalcem omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščank in meščanov ter njihovega oblačilnega videza, pa tudi spoznavanje s podobami mojstrskih delavnic. Razstavo si je za tokratno Nedeljsko reportažo ogledal Miha Žorž.
V Mestnem muzeju v Ljubljani je na ogled nadvse privlačna razstava Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov od 1850. do 1950. Razstava ponuja skoraj 400 predmetov iz tekstilne zbirke Mestnega muzeja in obiskovalkam ter obiskovalcem omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščank in meščanov ter njihovega oblačilnega videza, pa tudi spoznavanje s podobami mojstrskih delavnic. Razstavo si je za tokratno Nedeljsko reportažo ogledal Miha Žorž.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je doživela velik uspeh, leta 2016 je izšlo prvo nadaljevanje, pred dvema letoma pa smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna so maja posvečene dogodivščinam in duhovitim razmislekom starostnika, ki tudi na to svoje obdobje v življenju gleda z lahkotnostjo in spravlja v smeh vsakogar, ki stopi v njegov ris. Tokrat boste izvedeli, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, je prevedla Stana Anželj. Interpretira: dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Urban Gruden, režija: Špela Kravogel, urednica oddaje: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.
Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je doživela velik uspeh, leta 2016 je izšlo prvo nadaljevanje, pred dvema letoma pa smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna so maja posvečene dogodivščinam in duhovitim razmislekom starostnika, ki tudi na to svoje obdobje v življenju gleda z lahkotnostjo in spravlja v smeh vsakogar, ki stopi v njegov ris. Tokrat boste izvedeli, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, je prevedla Stana Anželj. Interpretira: dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Urban Gruden, režija: Špela Kravogel, urednica oddaje: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Lutkovni in glasbeni umetnik Matija Solce je na povabilo Slovenskega ljudskega gledališča Celje režiral predstavo 3JA!. Gledališka procesija se začenja pred gledališčem in v razvoju dogajanja zasede ulice, trge in različne notranje prostore v mestu. Pogumna poteza celjskega gledališča in režiserjeva vrhunskost ter odprtost in radovednost inštitucij se tako izkažejo kot uspešna sinergija kulturne in turistične politike in produkcije v mestu, ki se je v antiki imenovalo Mala Troja. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: igralski kolektiv uprizoritve 3JA!, foto: Uroš Hočevar, slg-ce.si
Lutkovni in glasbeni umetnik Matija Solce je na povabilo Slovenskega ljudskega gledališča Celje režiral predstavo 3JA!. Gledališka procesija se začenja pred gledališčem in v razvoju dogajanja zasede ulice, trge in različne notranje prostore v mestu. Pogumna poteza celjskega gledališča in režiserjeva vrhunskost ter odprtost in radovednost inštitucij se tako izkažejo kot uspešna sinergija kulturne in turistične politike in produkcije v mestu, ki se je v antiki imenovalo Mala Troja. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: igralski kolektiv uprizoritve 3JA!, foto: Uroš Hočevar, slg-ce.si
Združenja medicinskih sester po svetu opozarjajo na pomen poklica medicinske sestre. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pozivajo k izboljšanju delovnih pogojev in kadrovskih normativov za medicinske sestre ter tudi k večjim sistemskim vlaganjem v zdravstveno nego. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji ni specialista za fibromialgijo . - Sanacijo plazu ob rudarski hiši v Idriji naj bi končali do konca junija. -Kakšna je pot špargljev in češenj od zemlje do krožnika? - Slovenski rokometaši v boj za svetovno prvenstvo.
Združenja medicinskih sester po svetu opozarjajo na pomen poklica medicinske sestre. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pozivajo k izboljšanju delovnih pogojev in kadrovskih normativov za medicinske sestre ter tudi k večjim sistemskim vlaganjem v zdravstveno nego. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji ni specialista za fibromialgijo . - Sanacijo plazu ob rudarski hiši v Idriji naj bi končali do konca junija. -Kakšna je pot špargljev in češenj od zemlje do krožnika? - Slovenski rokometaši v boj za svetovno prvenstvo.
Na Lojtrci novih smo razglasili aprilske zmagovalce in predstavili tri sveže predloge v tem tednu. O novih skladbah smo klepetali z Ansamblom Andreja Bajuka in skupino Chicas. Obiskali pa smo tudi Andreja Topliška, ki pripravlja prihodnji teden kar tri koncerte. Ob tem je predstavil še svoj zadnji projekt.
Na Lojtrci novih smo razglasili aprilske zmagovalce in predstavili tri sveže predloge v tem tednu. O novih skladbah smo klepetali z Ansamblom Andreja Bajuka in skupino Chicas. Obiskali pa smo tudi Andreja Topliška, ki pripravlja prihodnji teden kar tri koncerte. Ob tem je predstavil še svoj zadnji projekt.
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oddaja Mariborski feljton ima najdaljšo zgodovino, saj je na sporedu od začetka vsako nedeljo točno opoldne. V njej lahko slišite razširjeni tedenski mozaični pregled dogajanja in aktualnih tem.
Oddaja Mariborski feljton ima najdaljšo zgodovino, saj je na sporedu od začetka vsako nedeljo točno opoldne. V njej lahko slišite razširjeni tedenski mozaični pregled dogajanja in aktualnih tem.
Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič
Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič
