Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izrael kljub mednarodnim opozorilom krepi napade predvsem na Rafo ter osrednji in severni del Gaze, kjer je bilo v begunskem taborišču Džabalija ubitih več 10 Palestincev. Skupno število srtnih žrtev v enklavi je preseglo 35 tisoč. Vse bolj napeto je tudi v ukrajinskih in ruskih obmejnih regijah: Druge teme: - Ruska vojska zasedla več vasi v regiji Harkov, ukrajinski izstrelek zadel stanovanjski blok v Belgorodu - Posvetovalni referendumi bi lahko zvišali udeležbo na evropskih volitvah - Na Evroviziji slavila Švica, Nizozemska toži organizatorja zaradi prepovedi nastopa njenega predstavnika
Izrael kljub mednarodnim opozorilom krepi napade predvsem na Rafo ter osrednji in severni del Gaze, kjer je bilo v begunskem taborišču Džabalija ubitih več 10 Palestincev. Skupno število srtnih žrtev v enklavi je preseglo 35 tisoč. Vse bolj napeto je tudi v ukrajinskih in ruskih obmejnih regijah: Druge teme: - Ruska vojska zasedla več vasi v regiji Harkov, ukrajinski izstrelek zadel stanovanjski blok v Belgorodu - Posvetovalni referendumi bi lahko zvišali udeležbo na evropskih volitvah - Na Evroviziji slavila Švica, Nizozemska toži organizatorja zaradi prepovedi nastopa njenega predstavnika
Romantična drama o ponovnih začetkih Karin po štiridesetih letih zakona odkrije, da jo mož vara, zato ga brez pomisleka zapusti. Ob trudu, da znova sestavi svoje življenje in pride k sebi, se vpiše na kuharski tečaj. Tam spet začuti veselje do življenja in spozna nove prijatelje. Spogleduje se tudi s šefom kuhinje, ki ji vrača naklonjenost. Ko se zdi, da ji gre v življenju spet strmo navzgor, se nekega dne na vratih pojavi njen nekdanji mož, ki jo prosi za odpuščanje in novo priložnost. Karin se znajde na razpotju, saj ne ve, če je pripravljena lepo prihodnost zamenjati za udobje z možem, ki jo je izdal. Izvirni naslov: TISDAGSKLUBBEN / Švedska, 2022 / Režija in scenarij: Annika Appelin / Igrajo: Marie Richardson, Peter Stormare, Carina M. Johansson
Romantična drama o ponovnih začetkih Karin po štiridesetih letih zakona odkrije, da jo mož vara, zato ga brez pomisleka zapusti. Ob trudu, da znova sestavi svoje življenje in pride k sebi, se vpiše na kuharski tečaj. Tam spet začuti veselje do življenja in spozna nove prijatelje. Spogleduje se tudi s šefom kuhinje, ki ji vrača naklonjenost. Ko se zdi, da ji gre v življenju spet strmo navzgor, se nekega dne na vratih pojavi njen nekdanji mož, ki jo prosi za odpuščanje in novo priložnost. Karin se znajde na razpotju, saj ne ve, če je pripravljena lepo prihodnost zamenjati za udobje z možem, ki jo je izdal. Izvirni naslov: TISDAGSKLUBBEN / Švedska, 2022 / Režija in scenarij: Annika Appelin / Igrajo: Marie Richardson, Peter Stormare, Carina M. Johansson
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
... iz del Porpore, Rossinija, Capue, Donizettija in Verdija.
... iz del Porpore, Rossinija, Capue, Donizettija in Verdija.
V Mestnem muzeju v Ljubljani je na ogled nadvse privlačna razstava Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov od 1850. do 1950. Razstava ponuja skoraj 400 predmetov iz tekstilne zbirke Mestnega muzeja in obiskovalkam ter obiskovalcem omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščank in meščanov ter njihovega oblačilnega videza, pa tudi spoznavanje s podobami mojstrskih delavnic. Razstavo si je za tokratno Nedeljsko reportažo ogledal Miha Žorž.
V Mestnem muzeju v Ljubljani je na ogled nadvse privlačna razstava Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov od 1850. do 1950. Razstava ponuja skoraj 400 predmetov iz tekstilne zbirke Mestnega muzeja in obiskovalkam ter obiskovalcem omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščank in meščanov ter njihovega oblačilnega videza, pa tudi spoznavanje s podobami mojstrskih delavnic. Razstavo si je za tokratno Nedeljsko reportažo ogledal Miha Žorž.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je doživela velik uspeh, leta 2016 je izšlo prvo nadaljevanje, pred dvema letoma pa smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna so maja posvečene dogodivščinam in duhovitim razmislekom starostnika, ki tudi na to svoje obdobje v življenju gleda z lahkotnostjo in spravlja v smeh vsakogar, ki stopi v njegov ris. Tokrat boste izvedeli, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, je prevedla Stana Anželj. Interpretira: dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Urban Gruden, režija: Špela Kravogel, urednica oddaje: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.
Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je doživela velik uspeh, leta 2016 je izšlo prvo nadaljevanje, pred dvema letoma pa smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna so maja posvečene dogodivščinam in duhovitim razmislekom starostnika, ki tudi na to svoje obdobje v življenju gleda z lahkotnostjo in spravlja v smeh vsakogar, ki stopi v njegov ris. Tokrat boste izvedeli, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, je prevedla Stana Anželj. Interpretira: dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Urban Gruden, režija: Špela Kravogel, urednica oddaje: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prekmurski arhitekt Feri Novak, študent pri znamenitem Le Corbusieru, je Mursko Soboto spremenil v moderno mesto in ji dal svoj pečat. Arhitekt Le Corbusier in izpopolnjevanje v pariškem ateljeju sta gotovo močno vplivala na nadaljnje delovanje mladega, vendar že pred tem uveljavljenega prekmurskega arhitekta. Pred prihodom v Pariz je Novak zasnoval v Murski Soboti vilo Keršovan leta 1931, vilo dr. Vučaka leta 1932, vilo Koltaj leta 1933, kopališče leta 1934/35, Delavski dom leta 1936 in vilo dr. Sedlačka v Radencih (ni podatka, vendar je bila nedvomno zgrajena že do avgusta leta 1938) in se udeležil nekaterih natečajev ter izvedel še vrsto drugih manjših del. V pariškem obdobju je Novak ob delu v ateljeju načrtoval hišo dr. Šerbca v Murski Soboti, kar dokazujejo ohranjena pisma. »Hiša na kolih«, kot so poimenovali Šerbčevo hišo, ima vse značilnosti Le Corbusierove arhitekture. Še več, močno spominja na njegovo hišo Cook v Boulogne sur Seine iz leta 1926, ki jo je Novak gotovo moral videti, saj stoji v bližini ureditvenega območja ob mostu St-Cloud, za katero je Novak risal načrte. Po vrnitvi iz Pariza se je Novak jeseni leta 1938 vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar je zaradi okoliščin druge svetovne vojne ni končal. Leta 1940 je naredil načrt za osnovno šolo oziroma kasnejšo gimnazijo v Murski Soboti, ki pa slogovno že kaže odmik od Le Corbusierove arhitekture. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo tudi do spremembe družbenega sistema pri nas, so po Novakovih načrtih ob njegovi urbanistični skrbi za Mursko Soboto izvedli številne stanovanjske bloke, javne stavbe, javne spomenike, nagrobne spomenike in notranje opreme. O Feriju Novaku v filmu z avtorskimi besedili, fotografijami, načrti, skicami, pismi in drugimi gradivi sodelujejo arhitekti , nekateri so diplomirali iz Novakove zapuščine, njegovi še živeči sodelavci in Sobočani. Scenarist in režiser Štefan Celec.
Prekmurski arhitekt Feri Novak, študent pri znamenitem Le Corbusieru, je Mursko Soboto spremenil v moderno mesto in ji dal svoj pečat. Arhitekt Le Corbusier in izpopolnjevanje v pariškem ateljeju sta gotovo močno vplivala na nadaljnje delovanje mladega, vendar že pred tem uveljavljenega prekmurskega arhitekta. Pred prihodom v Pariz je Novak zasnoval v Murski Soboti vilo Keršovan leta 1931, vilo dr. Vučaka leta 1932, vilo Koltaj leta 1933, kopališče leta 1934/35, Delavski dom leta 1936 in vilo dr. Sedlačka v Radencih (ni podatka, vendar je bila nedvomno zgrajena že do avgusta leta 1938) in se udeležil nekaterih natečajev ter izvedel še vrsto drugih manjših del. V pariškem obdobju je Novak ob delu v ateljeju načrtoval hišo dr. Šerbca v Murski Soboti, kar dokazujejo ohranjena pisma. »Hiša na kolih«, kot so poimenovali Šerbčevo hišo, ima vse značilnosti Le Corbusierove arhitekture. Še več, močno spominja na njegovo hišo Cook v Boulogne sur Seine iz leta 1926, ki jo je Novak gotovo moral videti, saj stoji v bližini ureditvenega območja ob mostu St-Cloud, za katero je Novak risal načrte. Po vrnitvi iz Pariza se je Novak jeseni leta 1938 vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar je zaradi okoliščin druge svetovne vojne ni končal. Leta 1940 je naredil načrt za osnovno šolo oziroma kasnejšo gimnazijo v Murski Soboti, ki pa slogovno že kaže odmik od Le Corbusierove arhitekture. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo tudi do spremembe družbenega sistema pri nas, so po Novakovih načrtih ob njegovi urbanistični skrbi za Mursko Soboto izvedli številne stanovanjske bloke, javne stavbe, javne spomenike, nagrobne spomenike in notranje opreme. O Feriju Novaku v filmu z avtorskimi besedili, fotografijami, načrti, skicami, pismi in drugimi gradivi sodelujejo arhitekti , nekateri so diplomirali iz Novakove zapuščine, njegovi še živeči sodelavci in Sobočani. Scenarist in režiser Štefan Celec.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Lutkovni in glasbeni umetnik Matija Solce je na povabilo Slovenskega ljudskega gledališča Celje režiral predstavo 3JA!. Gledališka procesija se začenja pred gledališčem in v razvoju dogajanja zasede ulice, trge in različne notranje prostore v mestu. Pogumna poteza celjskega gledališča in režiserjeva vrhunskost ter odprtost in radovednost inštitucij se tako izkažejo kot uspešna sinergija kulturne in turistične politike in produkcije v mestu, ki se je v antiki imenovalo Mala Troja. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: igralski kolektiv uprizoritve 3JA!, foto: Uroš Hočevar, slg-ce.si
Lutkovni in glasbeni umetnik Matija Solce je na povabilo Slovenskega ljudskega gledališča Celje režiral predstavo 3JA!. Gledališka procesija se začenja pred gledališčem in v razvoju dogajanja zasede ulice, trge in različne notranje prostore v mestu. Pogumna poteza celjskega gledališča in režiserjeva vrhunskost ter odprtost in radovednost inštitucij se tako izkažejo kot uspešna sinergija kulturne in turistične politike in produkcije v mestu, ki se je v antiki imenovalo Mala Troja. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: igralski kolektiv uprizoritve 3JA!, foto: Uroš Hočevar, slg-ce.si
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
Združenja medicinskih sester po svetu opozarjajo na pomen poklica medicinske sestre. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pozivajo k izboljšanju delovnih pogojev in kadrovskih normativov za medicinske sestre ter tudi k večjim sistemskim vlaganjem v zdravstveno nego. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji ni specialista za fibromialgijo . - Sanacijo plazu ob rudarski hiši v Idriji naj bi končali do konca junija. -Kakšna je pot špargljev in češenj od zemlje do krožnika? - Slovenski rokometaši v boj za svetovno prvenstvo.
Združenja medicinskih sester po svetu opozarjajo na pomen poklica medicinske sestre. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pozivajo k izboljšanju delovnih pogojev in kadrovskih normativov za medicinske sestre ter tudi k večjim sistemskim vlaganjem v zdravstveno nego. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji ni specialista za fibromialgijo . - Sanacijo plazu ob rudarski hiši v Idriji naj bi končali do konca junija. -Kakšna je pot špargljev in češenj od zemlje do krožnika? - Slovenski rokometaši v boj za svetovno prvenstvo.
Na Lojtrci novih smo razglasili aprilske zmagovalce in predstavili tri sveže predloge v tem tednu. O novih skladbah smo klepetali z Ansamblom Andreja Bajuka in skupino Chicas. Obiskali pa smo tudi Andreja Topliška, ki pripravlja prihodnji teden kar tri koncerte. Ob tem je predstavil še svoj zadnji projekt.
Na Lojtrci novih smo razglasili aprilske zmagovalce in predstavili tri sveže predloge v tem tednu. O novih skladbah smo klepetali z Ansamblom Andreja Bajuka in skupino Chicas. Obiskali pa smo tudi Andreja Topliška, ki pripravlja prihodnji teden kar tri koncerte. Ob tem je predstavil še svoj zadnji projekt.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Človeško srce ni algoritem, zato je umetna inteligenca veliki izziv medijskim delavcem. Umetna inteligenca je navzoča na vseh področjih našega življenja, usmerja tudi medijsko ustvarjanje. Kaj naj katoliški mediji doprinašajo k profesionalnosti komuniciranja v družbi in k uporabi umetne inteligence v prid človeštva? O tem v oddaji na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek je poslanico naslovil Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo. Človeško srce ni algoritem. Papež zato vabi komunikatorje k poslušanju drugega in k spodbujanju govorjenja – človek s človekom. Katoliški medijski strokovnjaki organizacije SIGNIS so konec aprila zasedali v Bukarešti. Katoličani se v maju zbirajo k priljubljeni ljudski pobožnosti šmarnic. Posebno branje je napisala tudi Lucija Čakš. Prisluhnite pa Marijini pesmi iz Benečije izredne vokalne skupine Gallina.
Človeško srce ni algoritem, zato je umetna inteligenca veliki izziv medijskim delavcem. Umetna inteligenca je navzoča na vseh področjih našega življenja, usmerja tudi medijsko ustvarjanje. Kaj naj katoliški mediji doprinašajo k profesionalnosti komuniciranja v družbi in k uporabi umetne inteligence v prid človeštva? O tem v oddaji na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek je poslanico naslovil Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo. Človeško srce ni algoritem. Papež zato vabi komunikatorje k poslušanju drugega in k spodbujanju govorjenja – človek s človekom. Katoliški medijski strokovnjaki organizacije SIGNIS so konec aprila zasedali v Bukarešti. Katoličani se v maju zbirajo k priljubljeni ljudski pobožnosti šmarnic. Posebno branje je napisala tudi Lucija Čakš. Prisluhnite pa Marijini pesmi iz Benečije izredne vokalne skupine Gallina.
V mesecu maju Vam bo vokalna skupina Gallina zapela ljudsko pesem Voda rajna iz Benečije.
V mesecu maju Vam bo vokalna skupina Gallina zapela ljudsko pesem Voda rajna iz Benečije.
Šmarnice za otroke, ki jih je napisala Lucija Čakš nosijo naslov: »Tukaj sem, Jezus«. V njih je na simpatičen način predstavljeno življenje in delo jezuita, p. Ivana Žužka.))
Šmarnice za otroke, ki jih je napisala Lucija Čakš nosijo naslov: »Tukaj sem, Jezus«. V njih je na simpatičen način predstavljeno življenje in delo jezuita, p. Ivana Žužka.))
Uporaba umetne inteligence v verskih televizijskih programih prinaša prednosti, kot so boljše razumevanje gledalčevih potreb, ustvarjanje interaktivnih in dostopnih vsebin ter učinkovitejša produkcija, a zahteva od ustvarjalcev poznavanje in odgovorno uporabo tehnologije ob spoštovanju človekovega dostojanstva ter verskih vrednot in tradicij.
Uporaba umetne inteligence v verskih televizijskih programih prinaša prednosti, kot so boljše razumevanje gledalčevih potreb, ustvarjanje interaktivnih in dostopnih vsebin ter učinkovitejša produkcija, a zahteva od ustvarjalcev poznavanje in odgovorno uporabo tehnologije ob spoštovanju človekovega dostojanstva ter verskih vrednot in tradicij.
Papež Frančišek je poslanico za 58. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja naslovil: »Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo«
Papež Frančišek je poslanico za 58. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja naslovil: »Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo«
Umetna inteligenca je vse bolj navzoča tudi v medijih. Kako bodo medijski delavci z njeno uporabo zavarovali profesionalnost dela in zaščitili uporabnike?
Umetna inteligenca je vse bolj navzoča tudi v medijih. Kako bodo medijski delavci z njeno uporabo zavarovali profesionalnost dela in zaščitili uporabnike?
Konec aprila je bilo v Bukarešti zasedanje katoliške organizacije Signis, ki povezuje strokovnjake z vseh področij medijev. Med 90. državami je članica tudi Slovenija. Tema srečanja je bila Umetna inteligenca in modrost srca.
Konec aprila je bilo v Bukarešti zasedanje katoliške organizacije Signis, ki povezuje strokovnjake z vseh področij medijev. Med 90. državami je članica tudi Slovenija. Tema srečanja je bila Umetna inteligenca in modrost srca.
Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič
Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
10. januarja je bil v Kulturnem centu Lighthouse v Poolu v Angliji izveden koncert Simfoničnega orkestra iz Bournemoutha in pianista Pavla Kolesnikova. Koncert je vodil dirigent Alpesh Chauhan, spored pa so sestavljali Koncertna uvertura Na jugu, op. 50 Edvarda Elgarja, Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franza Liszta in Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73 Johannesa Brahmsa.
10. januarja je bil v Kulturnem centu Lighthouse v Poolu v Angliji izveden koncert Simfoničnega orkestra iz Bournemoutha in pianista Pavla Kolesnikova. Koncert je vodil dirigent Alpesh Chauhan, spored pa so sestavljali Koncertna uvertura Na jugu, op. 50 Edvarda Elgarja, Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franza Liszta in Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73 Johannesa Brahmsa.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Dušan Hren, glasbenik, režiser, vsestranski ustvarjalec, legenda slovenske radiotelevizije, je 5. maja praznoval 95. rojstni dan. V pogovoru se spominja svojega otroštva, očeta, ki je bil ožji sodelavec generala Maistra, vojne, predvsem pa zelo rad pripoveduje o glasbi in delu na RTV Slovenija. Na Radiu Ljubljana se je zaposlil leta 1956, dve leti kasneje pa ga je prevzela televizija, njegova velika ljubezen.
Dušan Hren, glasbenik, režiser, vsestranski ustvarjalec, legenda slovenske radiotelevizije, je 5. maja praznoval 95. rojstni dan. V pogovoru se spominja svojega otroštva, očeta, ki je bil ožji sodelavec generala Maistra, vojne, predvsem pa zelo rad pripoveduje o glasbi in delu na RTV Slovenija. Na Radiu Ljubljana se je zaposlil leta 1956, dve leti kasneje pa ga je prevzela televizija, njegova velika ljubezen.
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester te opozarjajo, da njihove sodelavke bežijo v druge, lažje poklice in v tujino. Pravijo, da sistem ne daje vtisa, da bi jih želel zadržati v javnem zdravstvenemu sistemu, česar jih je strah, saj bi imel razpad javnega zdravstva izrazito negativne posledice za paciente, predvsem za tiste, ki si dragih zasebnih storitev ne bi mogli privoščiti. S sogovornicama se je pogovarjala Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester te opozarjajo, da njihove sodelavke bežijo v druge, lažje poklice in v tujino. Pravijo, da sistem ne daje vtisa, da bi jih želel zadržati v javnem zdravstvenemu sistemu, česar jih je strah, saj bi imel razpad javnega zdravstva izrazito negativne posledice za paciente, predvsem za tiste, ki si dragih zasebnih storitev ne bi mogli privoščiti. S sogovornicama se je pogovarjala Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
V morju živijo izjemni organizmi in v tej epizodi si bomo spet ogledali tri od njih. Močnega in okrutnega plenilca – morskega tigra. Veličastno in bistro manto. In orjaškega kita grbavca, velikega kot avtobus. Tekmeci so enakovredni, a le eden lahko dobi naziv tistega, ki je res ustvarjen za preživetje.
V morju živijo izjemni organizmi in v tej epizodi si bomo spet ogledali tri od njih. Močnega in okrutnega plenilca – morskega tigra. Veličastno in bistro manto. In orjaškega kita grbavca, velikega kot avtobus. Tekmeci so enakovredni, a le eden lahko dobi naziv tistega, ki je res ustvarjen za preživetje.
Na sedmo velikonočno nedeljo bomo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal bo Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.
Na sedmo velikonočno nedeljo bomo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal bo Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.
