Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Romantična drama o ponovnih začetkih Karin po štiridesetih letih zakona odkrije, da jo mož vara, zato ga brez pomisleka zapusti. Ob trudu, da znova sestavi svoje življenje in pride k sebi, se vpiše na kuharski tečaj. Tam spet začuti veselje do življenja in spozna nove prijatelje. Spogleduje se tudi s šefom kuhinje, ki ji vrača naklonjenost. Ko se zdi, da ji gre v življenju spet strmo navzgor, se nekega dne na vratih pojavi njen nekdanji mož, ki jo prosi za odpuščanje in novo priložnost. Karin se znajde na razpotju, saj ne ve, če je pripravljena lepo prihodnost zamenjati za udobje z možem, ki jo je izdal. Izvirni naslov: TISDAGSKLUBBEN / Švedska, 2022 / Režija in scenarij: Annika Appelin / Igrajo: Marie Richardson, Peter Stormare, Carina M. Johansson
Romantična drama o ponovnih začetkih Karin po štiridesetih letih zakona odkrije, da jo mož vara, zato ga brez pomisleka zapusti. Ob trudu, da znova sestavi svoje življenje in pride k sebi, se vpiše na kuharski tečaj. Tam spet začuti veselje do življenja in spozna nove prijatelje. Spogleduje se tudi s šefom kuhinje, ki ji vrača naklonjenost. Ko se zdi, da ji gre v življenju spet strmo navzgor, se nekega dne na vratih pojavi njen nekdanji mož, ki jo prosi za odpuščanje in novo priložnost. Karin se znajde na razpotju, saj ne ve, če je pripravljena lepo prihodnost zamenjati za udobje z možem, ki jo je izdal. Izvirni naslov: TISDAGSKLUBBEN / Švedska, 2022 / Režija in scenarij: Annika Appelin / Igrajo: Marie Richardson, Peter Stormare, Carina M. Johansson
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prekmurski arhitekt Feri Novak, študent pri znamenitem Le Corbusieru, je Mursko Soboto spremenil v moderno mesto in ji dal svoj pečat. Arhitekt Le Corbusier in izpopolnjevanje v pariškem ateljeju sta gotovo močno vplivala na nadaljnje delovanje mladega, vendar že pred tem uveljavljenega prekmurskega arhitekta. Pred prihodom v Pariz je Novak zasnoval v Murski Soboti vilo Keršovan leta 1931, vilo dr. Vučaka leta 1932, vilo Koltaj leta 1933, kopališče leta 1934/35, Delavski dom leta 1936 in vilo dr. Sedlačka v Radencih (ni podatka, vendar je bila nedvomno zgrajena že do avgusta leta 1938) in se udeležil nekaterih natečajev ter izvedel še vrsto drugih manjših del. V pariškem obdobju je Novak ob delu v ateljeju načrtoval hišo dr. Šerbca v Murski Soboti, kar dokazujejo ohranjena pisma. »Hiša na kolih«, kot so poimenovali Šerbčevo hišo, ima vse značilnosti Le Corbusierove arhitekture. Še več, močno spominja na njegovo hišo Cook v Boulogne sur Seine iz leta 1926, ki jo je Novak gotovo moral videti, saj stoji v bližini ureditvenega območja ob mostu St-Cloud, za katero je Novak risal načrte. Po vrnitvi iz Pariza se je Novak jeseni leta 1938 vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar je zaradi okoliščin druge svetovne vojne ni končal. Leta 1940 je naredil načrt za osnovno šolo oziroma kasnejšo gimnazijo v Murski Soboti, ki pa slogovno že kaže odmik od Le Corbusierove arhitekture. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo tudi do spremembe družbenega sistema pri nas, so po Novakovih načrtih ob njegovi urbanistični skrbi za Mursko Soboto izvedli številne stanovanjske bloke, javne stavbe, javne spomenike, nagrobne spomenike in notranje opreme. O Feriju Novaku v filmu z avtorskimi besedili, fotografijami, načrti, skicami, pismi in drugimi gradivi sodelujejo arhitekti , nekateri so diplomirali iz Novakove zapuščine, njegovi še živeči sodelavci in Sobočani. Scenarist in režiser Štefan Celec.
Prekmurski arhitekt Feri Novak, študent pri znamenitem Le Corbusieru, je Mursko Soboto spremenil v moderno mesto in ji dal svoj pečat. Arhitekt Le Corbusier in izpopolnjevanje v pariškem ateljeju sta gotovo močno vplivala na nadaljnje delovanje mladega, vendar že pred tem uveljavljenega prekmurskega arhitekta. Pred prihodom v Pariz je Novak zasnoval v Murski Soboti vilo Keršovan leta 1931, vilo dr. Vučaka leta 1932, vilo Koltaj leta 1933, kopališče leta 1934/35, Delavski dom leta 1936 in vilo dr. Sedlačka v Radencih (ni podatka, vendar je bila nedvomno zgrajena že do avgusta leta 1938) in se udeležil nekaterih natečajev ter izvedel še vrsto drugih manjših del. V pariškem obdobju je Novak ob delu v ateljeju načrtoval hišo dr. Šerbca v Murski Soboti, kar dokazujejo ohranjena pisma. »Hiša na kolih«, kot so poimenovali Šerbčevo hišo, ima vse značilnosti Le Corbusierove arhitekture. Še več, močno spominja na njegovo hišo Cook v Boulogne sur Seine iz leta 1926, ki jo je Novak gotovo moral videti, saj stoji v bližini ureditvenega območja ob mostu St-Cloud, za katero je Novak risal načrte. Po vrnitvi iz Pariza se je Novak jeseni leta 1938 vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar je zaradi okoliščin druge svetovne vojne ni končal. Leta 1940 je naredil načrt za osnovno šolo oziroma kasnejšo gimnazijo v Murski Soboti, ki pa slogovno že kaže odmik od Le Corbusierove arhitekture. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo tudi do spremembe družbenega sistema pri nas, so po Novakovih načrtih ob njegovi urbanistični skrbi za Mursko Soboto izvedli številne stanovanjske bloke, javne stavbe, javne spomenike, nagrobne spomenike in notranje opreme. O Feriju Novaku v filmu z avtorskimi besedili, fotografijami, načrti, skicami, pismi in drugimi gradivi sodelujejo arhitekti , nekateri so diplomirali iz Novakove zapuščine, njegovi še živeči sodelavci in Sobočani. Scenarist in režiser Štefan Celec.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
Človeško srce ni algoritem, zato je umetna inteligenca veliki izziv medijskim delavcem. Umetna inteligenca je navzoča na vseh področjih našega življenja, usmerja tudi medijsko ustvarjanje. Kaj naj katoliški mediji doprinašajo k profesionalnosti komuniciranja v družbi in k uporabi umetne inteligence v prid človeštva? O tem v oddaji na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek je poslanico naslovil Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo. Človeško srce ni algoritem. Papež zato vabi komunikatorje k poslušanju drugega in k spodbujanju govorjenja – človek s človekom. Katoliški medijski strokovnjaki organizacije SIGNIS so konec aprila zasedali v Bukarešti. Katoličani se v maju zbirajo k priljubljeni ljudski pobožnosti šmarnic. Posebno branje je napisala tudi Lucija Čakš. Prisluhnite pa Marijini pesmi iz Benečije izredne vokalne skupine Gallina.
Človeško srce ni algoritem, zato je umetna inteligenca veliki izziv medijskim delavcem. Umetna inteligenca je navzoča na vseh področjih našega življenja, usmerja tudi medijsko ustvarjanje. Kaj naj katoliški mediji doprinašajo k profesionalnosti komuniciranja v družbi in k uporabi umetne inteligence v prid človeštva? O tem v oddaji na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek je poslanico naslovil Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo. Človeško srce ni algoritem. Papež zato vabi komunikatorje k poslušanju drugega in k spodbujanju govorjenja – človek s človekom. Katoliški medijski strokovnjaki organizacije SIGNIS so konec aprila zasedali v Bukarešti. Katoličani se v maju zbirajo k priljubljeni ljudski pobožnosti šmarnic. Posebno branje je napisala tudi Lucija Čakš. Prisluhnite pa Marijini pesmi iz Benečije izredne vokalne skupine Gallina.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
V morju živijo izjemni organizmi in v tej epizodi si bomo spet ogledali tri od njih. Močnega in okrutnega plenilca – morskega tigra. Veličastno in bistro manto. In orjaškega kita grbavca, velikega kot avtobus. Tekmeci so enakovredni, a le eden lahko dobi naziv tistega, ki je res ustvarjen za preživetje.
V morju živijo izjemni organizmi in v tej epizodi si bomo spet ogledali tri od njih. Močnega in okrutnega plenilca – morskega tigra. Veličastno in bistro manto. In orjaškega kita grbavca, velikega kot avtobus. Tekmeci so enakovredni, a le eden lahko dobi naziv tistega, ki je res ustvarjen za preživetje.
Zdravnica Mica in Tinko predstavita bolezen, pri kateri se začnejo stare celice nenadzorovano deliti. Tako nastane tumor, bolezen pa imenujemo rak.
Zdravnica Mica in Tinko predstavita bolezen, pri kateri se začnejo stare celice nenadzorovano deliti. Tako nastane tumor, bolezen pa imenujemo rak.
Vse zaloge čaja in medu v mestu nenadoma izginejo. Celestinca odkrije zaroto: brat Zelene miši hoče izrabiti naravno nagnjenost medvedov k zimskemu spanju. Razdeli jim superuspavalni čaj, da bi lažje vdiral v hiše. Celestinca in njeni prijatelji pa ga s pomočjo Zelene miši poskušajo ustaviti ...
Vse zaloge čaja in medu v mestu nenadoma izginejo. Celestinca odkrije zaroto: brat Zelene miši hoče izrabiti naravno nagnjenost medvedov k zimskemu spanju. Razdeli jim superuspavalni čaj, da bi lažje vdiral v hiše. Celestinca in njeni prijatelji pa ga s pomočjo Zelene miši poskušajo ustaviti ...
Očka in nona pripravljata glasbeni nastop. Bi se pridružila tudi Egon in Ajda? Ajda je takoj pripravljena preizkusiti ponujeno piščal. Toliko časa se postavlja z njo, da jo polomi. Le kako naj jo popravi? Skovikar pozna odgovor in Ajdi pokaže, kako vse igra narava.
Očka in nona pripravljata glasbeni nastop. Bi se pridružila tudi Egon in Ajda? Ajda je takoj pripravljena preizkusiti ponujeno piščal. Toliko časa se postavlja z njo, da jo polomi. Le kako naj jo popravi? Skovikar pozna odgovor in Ajdi pokaže, kako vse igra narava.
Binka uživa v vragolijah z očijem, a včasih, kadar se preveč razigrata, oči pozabi, da je mlajša od sestre Brine in so igre zanjo pregrobe. Z mamino pomočjo se Binka nauči zalajati kot velik kuža, in to je za očija znak, kdaj naj bo igra bolj prijazna in zabavna.
Binka uživa v vragolijah z očijem, a včasih, kadar se preveč razigrata, oči pozabi, da je mlajša od sestre Brine in so igre zanjo pregrobe. Z mamino pomočjo se Binka nauči zalajati kot velik kuža, in to je za očija znak, kdaj naj bo igra bolj prijazna in zabavna.
Brina, Binka in Jana se na dvorišču igrajo »metulje«. Zabavajo se, dokler Brina in Jana Binki ne pobegneta. Uboga Binka je kot kupček nesreče in Brina se mora res potruditi, da jo potolaži.
Brina, Binka in Jana se na dvorišču igrajo »metulje«. Zabavajo se, dokler Brina in Jana Binki ne pobegneta. Uboga Binka je kot kupček nesreče in Brina se mora res potruditi, da jo potolaži.
Poka je izdelala robotski kostum, Francka pa natančno panoramo plaže. Robotka Poka obljubi, da bo pazila plažo, medtem ko gre Francka po kamenčke. Pip občuduje Pokin robotski kostum. Pritiska na različne gumbe, ki pri Poki izzovejo smešne robotske kretnje in gibe. Ob Pipovih ukazih se robotka Poka razživi in trešči v panoramo plaže, ta pa se razleti ravno v trenutku, ko se vrne Francka. Francka se zgrozi in razdejanje očita Poki, Pip pa se medtem izmuzne ven. Poka pomaga Francki pospraviti. Ko se Pip vrne, Poka kuha mulo, ker se je vsa krivda zgrnila nanjo. Pip spozna, da je soodgovoren za zmedo, in to prizna Francki. Skupaj bodo postavili novo plažo in robot Pip z veseljem uboga Pokine in Franckine ukaze.
Poka je izdelala robotski kostum, Francka pa natančno panoramo plaže. Robotka Poka obljubi, da bo pazila plažo, medtem ko gre Francka po kamenčke. Pip občuduje Pokin robotski kostum. Pritiska na različne gumbe, ki pri Poki izzovejo smešne robotske kretnje in gibe. Ob Pipovih ukazih se robotka Poka razživi in trešči v panoramo plaže, ta pa se razleti ravno v trenutku, ko se vrne Francka. Francka se zgrozi in razdejanje očita Poki, Pip pa se medtem izmuzne ven. Poka pomaga Francki pospraviti. Ko se Pip vrne, Poka kuha mulo, ker se je vsa krivda zgrnila nanjo. Pip spozna, da je soodgovoren za zmedo, in to prizna Francki. Skupaj bodo postavili novo plažo in robot Pip z veseljem uboga Pokine in Franckine ukaze.
Zakajzato je v temi, saj je nenadoma zmanjkalo elektrike. Zmedi, Zoja in Feliks se odpravijo pogledat, kaj je narobe z vetrno elektrarno. Kraki se vrtijo. So priklopljeni tudi vsi kabli?
Zakajzato je v temi, saj je nenadoma zmanjkalo elektrike. Zmedi, Zoja in Feliks se odpravijo pogledat, kaj je narobe z vetrno elektrarno. Kraki se vrtijo. So priklopljeni tudi vsi kabli?
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
Ognjenik ob izbruhu izstreli lavin oreh. Grahor ugrizne vanj, a nekoliko premočno, zato se mu zamaje zobek. Rdečka, Strok in Graško iščejo načine, da mu ublažijo bolečino in izvlečejo zob, vendar zaman. Nenadoma pa Grahor po naključju sam reši svojo težavo.
Ognjenik ob izbruhu izstreli lavin oreh. Grahor ugrizne vanj, a nekoliko premočno, zato se mu zamaje zobek. Rdečka, Strok in Graško iščejo načine, da mu ublažijo bolečino in izvlečejo zob, vendar zaman. Nenadoma pa Grahor po naključju sam reši svojo težavo.
Rina je žalostna; čudovita roža, za katero je skrbela, je ovenela. Cofek se na vse pretege trudi, da bi jo razvedril. Ne ve še, da moramo včasih svojo žalost sprejeti, šele potem ta lahko mine.
Rina je žalostna; čudovita roža, za katero je skrbela, je ovenela. Cofek se na vse pretege trudi, da bi jo razvedril. Ne ve še, da moramo včasih svojo žalost sprejeti, šele potem ta lahko mine.
Cofek se tako zabava ob prvoaprilskih potegavščinah, da bi si jih rad privoščil kar vsak dan. Zakaj bi se zabavali le en dan v letu? Svoje prijatelje spravlja v smeh, dokler ne ušpiči ene šale preveč.
Cofek se tako zabava ob prvoaprilskih potegavščinah, da bi si jih rad privoščil kar vsak dan. Zakaj bi se zabavali le en dan v letu? Svoje prijatelje spravlja v smeh, dokler ne ušpiči ene šale preveč.
Iskalko Pokuševalko je lačen. A mu ne teknejo niti kamenčki niti skale in na srečo tudi Boti ne. Mu bo uspelo najti jed, s katero si bo potešil lakoto? In bo Boti lahko opravil svojo nalogo?
Iskalko Pokuševalko je lačen. A mu ne teknejo niti kamenčki niti skale in na srečo tudi Boti ne. Mu bo uspelo najti jed, s katero si bo potešil lakoto? In bo Boti lahko opravil svojo nalogo?
Bubi, Bibi in Boni se igrajo z žogo, ki se skotali v gozd. Boni steče za njo, da bi jo ujela, in sreča pasavca. Ker se dolgo ne vrne, gresta Bubi in Bibi iskat sestrico. Papiga modri makao jima pove, da jo je videla v bližini pasavčevega brloga. Tam o njej ni niti sledu. Sovici se odpravljata domov, da bi povedali očku in mami, kaj se je zgodilo, a ju zanese v brlog ježevcev. Bibi opazi Boni med mladički ježevci, ker bi se rada z njimi igrala. V domačem gnezdu sovice pripovedujejo o novih dognanjih in živalih, ki živijo pod zemljo. Mami seveda opazi, da je Boni polna iglic in umazanije, ter ji prijazno pojasni, da prijateljstvo ne pomeni, da moraš biti podoben prijatelju. Očkov najboljši prijatelj je lenivec, pa si nista prav nič podobna.
Bubi, Bibi in Boni se igrajo z žogo, ki se skotali v gozd. Boni steče za njo, da bi jo ujela, in sreča pasavca. Ker se dolgo ne vrne, gresta Bubi in Bibi iskat sestrico. Papiga modri makao jima pove, da jo je videla v bližini pasavčevega brloga. Tam o njej ni niti sledu. Sovici se odpravljata domov, da bi povedali očku in mami, kaj se je zgodilo, a ju zanese v brlog ježevcev. Bibi opazi Boni med mladički ježevci, ker bi se rada z njimi igrala. V domačem gnezdu sovice pripovedujejo o novih dognanjih in živalih, ki živijo pod zemljo. Mami seveda opazi, da je Boni polna iglic in umazanije, ter ji prijazno pojasni, da prijateljstvo ne pomeni, da moraš biti podoben prijatelju. Očkov najboljši prijatelj je lenivec, pa si nista prav nič podobna.
Mipa si poškoduje roko. Po obisku pri medicinski sestri ugotovi, da rada pomaga pošastim, zato postane "razredna sestra". Med igro reši številne preproste primere. Bo znala pomagati tudi, ko bosta Njambo in Bučko res v težavah?
Mipa si poškoduje roko. Po obisku pri medicinski sestri ugotovi, da rada pomaga pošastim, zato postane "razredna sestra". Med igro reši številne preproste primere. Bo znala pomagati tudi, ko bosta Njambo in Bučko res v težavah?
Žarko in Živa poskušata naučiti podgano Bojanco plesnih korakov za letni ples v skednju. Učne ure so bolj zahtevne, kot sta mislila, saj ugotovita, da ima Bojanca zanimiv smisel za ples.
Žarko in Živa poskušata naučiti podgano Bojanco plesnih korakov za letni ples v skednju. Učne ure so bolj zahtevne, kot sta mislila, saj ugotovita, da ima Bojanca zanimiv smisel za ples.
Poletna vročina. Rija in Krokodil se gresta kopat v bazen. Za kopalce v bazenu obstajajo pravila. Prepovedano je jesti, se potapljati in, ojoj, živali ne smejo v bazen. Rija gre sama plavat. A Rijina napihljiva račka poči. Pa tako rada bi plavala s prijatelji. Plavalna blazina Krokodil ji priskoči na pomoč.
Poletna vročina. Rija in Krokodil se gresta kopat v bazen. Za kopalce v bazenu obstajajo pravila. Prepovedano je jesti, se potapljati in, ojoj, živali ne smejo v bazen. Rija gre sama plavat. A Rijina napihljiva račka poči. Pa tako rada bi plavala s prijatelji. Plavalna blazina Krokodil ji priskoči na pomoč.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Sonce poznega poletja sije na razvaline gradu, ki si ga je čudovita kača izbrala za svoj dom. Plazi se skozi vroče kamenje in hiti v nočno zavetje. Z razklanim jezikom tiplje okolico in išče pot. Privijuga v majhen brlog, kjer med dvema kamnoma ugnezdi svoje telo. Glavo zakoplje med zavoje in zaspi. Lahko noč, kače!
Sonce poznega poletja sije na razvaline gradu, ki si ga je čudovita kača izbrala za svoj dom. Plazi se skozi vroče kamenje in hiti v nočno zavetje. Z razklanim jezikom tiplje okolico in išče pot. Privijuga v majhen brlog, kjer med dvema kamnoma ugnezdi svoje telo. Glavo zakoplje med zavoje in zaspi. Lahko noč, kače!
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
V finalu Pesmi Evrovizije se bo predstavilo 26 skladb. Iz vsakega predizbora deset najboljših in Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija in gostiteljica Švedska, ki imajo že zagotovljena mesta v finalu. Zmagovalno skladbo 68. tekmovanja bo določilo glasovanje strokovnih žirij in glasovanje gledalcev. Slovenski gledalci bodo poleg že utečenega telefonskega glasovanja lahko prvič glasovali tudi prek spleta, glasovanje pa se bo v finalu začelo že po nastopu prve skladbe. Točke glasovanja slovenske žirije bo v Malmö sporočila Lorella Flego. Voditeljici finalnega večera bosta Petra Mede in Malin Åkerman.
V finalu Pesmi Evrovizije se bo predstavilo 26 skladb. Iz vsakega predizbora deset najboljših in Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija in gostiteljica Švedska, ki imajo že zagotovljena mesta v finalu. Zmagovalno skladbo 68. tekmovanja bo določilo glasovanje strokovnih žirij in glasovanje gledalcev. Slovenski gledalci bodo poleg že utečenega telefonskega glasovanja lahko prvič glasovali tudi prek spleta, glasovanje pa se bo v finalu začelo že po nastopu prve skladbe. Točke glasovanja slovenske žirije bo v Malmö sporočila Lorella Flego. Voditeljici finalnega večera bosta Petra Mede in Malin Åkerman.
Vsakdo ima mamo. A kaj v resnici pomeni biti mama? Dokumentarni film prinaša portret materinstva, razpetega med pričakovanja družbe – mama je potrpežljiva, skrbna in dobre volje – in vsakodnevne izkušnje, ki jih v intervjujih iskreno zaupajo mame v Latinski Ameriki, iz različnih generacij in družbenih okolij. MALAMADRE / BADMOM / Argentina / 2019 / režija: Amparo Aguilar
Vsakdo ima mamo. A kaj v resnici pomeni biti mama? Dokumentarni film prinaša portret materinstva, razpetega med pričakovanja družbe – mama je potrpežljiva, skrbna in dobre volje – in vsakodnevne izkušnje, ki jih v intervjujih iskreno zaupajo mame v Latinski Ameriki, iz različnih generacij in družbenih okolij. MALAMADRE / BADMOM / Argentina / 2019 / režija: Amparo Aguilar
Dokumentarec, posnet leta 1976, je prvi film o svetovno znani švedski glasbeni skupini Abba. V dokumentarnem filmu se s fotografijami iz osebnih albumov in spomini na odraščanje predstavijo posamezni člani skupine. Uspeh Abbe ni bil naključje: Anni-Frid in Agnetha sta bili že od rosnih let uspešni pevki, skladatelja Benny in Björn pa sta izhajala iz družin z glasbeno tradicijo. Dokumentarec slovi po šegavi pripovedi in razkritju skritega kotička, kjer so člani skupine ustvarjali glasbo. ABBA-DABBA-DOO / Švedska / 1976 / režija: Leonard Eek in Per Falkman
Dokumentarec, posnet leta 1976, je prvi film o svetovno znani švedski glasbeni skupini Abba. V dokumentarnem filmu se s fotografijami iz osebnih albumov in spomini na odraščanje predstavijo posamezni člani skupine. Uspeh Abbe ni bil naključje: Anni-Frid in Agnetha sta bili že od rosnih let uspešni pevki, skladatelja Benny in Björn pa sta izhajala iz družin z glasbeno tradicijo. Dokumentarec slovi po šegavi pripovedi in razkritju skritega kotička, kjer so člani skupine ustvarjali glasbo. ABBA-DABBA-DOO / Švedska / 1976 / režija: Leonard Eek in Per Falkman
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Domani e` domenica - rubrica religiosa
La rubrica religiosa settimanale condotta da mons.Roberto Rosa è prepararsi a vivere la domenica con l'ascolto della Parola di Dio. La locazione della trasmissione viene scelta in base all'anno liturgico in chiese e cattedrali dell'Istria e di Trieste dove si trovano opere artistiche che mettono in risalto il tempo liturgico, un'apertura ad accogliere un messaggio sempre nuovo del Vangelo. V tedenski verski oddaji Mons. Roberto Rosa nagovarja vernike, da prisluhnejo Božji Besedi in nam predaja vedno sveže sporočilo Evangelija. Kraj snemanja oddaje je izbran glede na liturgijski čas (Advent, Božič, Velika Noč, itd.).
La rubrica religiosa settimanale condotta da mons.Roberto Rosa è prepararsi a vivere la domenica con l'ascolto della Parola di Dio. La locazione della trasmissione viene scelta in base all'anno liturgico in chiese e cattedrali dell'Istria e di Trieste dove si trovano opere artistiche che mettono in risalto il tempo liturgico, un'apertura ad accogliere un messaggio sempre nuovo del Vangelo. V tedenski verski oddaji Mons. Roberto Rosa nagovarja vernike, da prisluhnejo Božji Besedi in nam predaja vedno sveže sporočilo Evangelija. Kraj snemanja oddaje je izbran glede na liturgijski čas (Advent, Božič, Velika Noč, itd.).
Junija bomo volivci na posvetovalnem referendumu med drugim odločali o legalizaciji konoplje za osebno rabo in rabo v medicini. Pobuda ni nova, a tokrat je z več strani slišati, da je predlog pripravljen površno in nedomišljeno. Predvsem ni jasno, kaj naj bi pomenil izraz omejena osebna raba konoplje. Po prvih informacijah naj bi se predlagatelji zgledovali po ureditvi v Nemčiji, kjer imajo lahko odrasli po novem pri sebi do 25 gramov konoplje. O tem, kakšni so pomisleki ob morebitni legalizaciji konoplje za rekreativno rabo, kaj bi bilo še treba postoriti na področju uporabe konoplje v medicini in kakšne so izkušnje s tem v tujini?
Junija bomo volivci na posvetovalnem referendumu med drugim odločali o legalizaciji konoplje za osebno rabo in rabo v medicini. Pobuda ni nova, a tokrat je z več strani slišati, da je predlog pripravljen površno in nedomišljeno. Predvsem ni jasno, kaj naj bi pomenil izraz omejena osebna raba konoplje. Po prvih informacijah naj bi se predlagatelji zgledovali po ureditvi v Nemčiji, kjer imajo lahko odrasli po novem pri sebi do 25 gramov konoplje. O tem, kakšni so pomisleki ob morebitni legalizaciji konoplje za rekreativno rabo, kaj bi bilo še treba postoriti na področju uporabe konoplje v medicini in kakšne so izkušnje s tem v tujini?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti. Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri. Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.
Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti. Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri. Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
Ob koncu tedna se oči, Brina in Binka igrajo kipe. Binka je vsa iz sebe, ko zagleda žuželko v obliki lista. In ta list celo hodi. Očija pa igra »kipi« tako prevzame, da sploh ne opazi Binkinega vznemirjenja.
Ob koncu tedna se oči, Brina in Binka igrajo kipe. Binka je vsa iz sebe, ko zagleda žuželko v obliki lista. In ta list celo hodi. Očija pa igra »kipi« tako prevzame, da sploh ne opazi Binkinega vznemirjenja.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V oddaji Rojaki, namenjeni Slovencev v zamejstvu in po svetu bomo predstavili Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku, več izvedeli o njihovem delovanju, zlasti v gledališki in lutkarski dejavnosti. Osrednja gostja oddaje bo Andreja Kovač, vsestranska kulturna ustvarjalka in novodobna izseljenka - poklicno in zasebno pot nadaljuje v Kanadi, kjer dela kot režiserka in se je povezala tudi s Slovenci organiziranimi v tamkajšnja društva. Za zamejski pomorski športni društvi v Italiji, Sireno in Čupo je letošnje leto eno najbolj prelomnih v njuni zgodovini. Prvo je staro sto let, drugo pa pol manj. Več v reportaži Dejana Jelačina. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Rojaki, namenjeni Slovencev v zamejstvu in po svetu bomo predstavili Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku, več izvedeli o njihovem delovanju, zlasti v gledališki in lutkarski dejavnosti. Osrednja gostja oddaje bo Andreja Kovač, vsestranska kulturna ustvarjalka in novodobna izseljenka - poklicno in zasebno pot nadaljuje v Kanadi, kjer dela kot režiserka in se je povezala tudi s Slovenci organiziranimi v tamkajšnja društva. Za zamejski pomorski športni društvi v Italiji, Sireno in Čupo je letošnje leto eno najbolj prelomnih v njuni zgodovini. Prvo je staro sto let, drugo pa pol manj. Več v reportaži Dejana Jelačina. Vabljeni k ogledu.
Konec aprila je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha, ki je združila tako domače kot tuje strokovnjake s tega področja. Med drugim so predstavili prve raziskave o duševnem zdravju oseb z izgubo sluha, več pa izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Konec aprila je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha, ki je združila tako domače kot tuje strokovnjake s tega področja. Med drugim so predstavili prve raziskave o duševnem zdravju oseb z izgubo sluha, več pa izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
