Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob dnevu zmage: Brezčasna pacifistična mojstrovina Jeana Renoirja Med prvo svetovno vojno nemški pilot von Rauffenstein sestreli letalo, v katerem sta francoska vojaka de Boëldieu, pripadnik francoske aristokracije, in njegov kopilot Maréchal, pripadnik delavskega sloja, mehanik. Med Rauffensteinom in Boëldieujem, oba pripadata aristokratskemu sloju, se zaradi sorodnih vrednot splete posebna vez, čeprav prisegata na različni zastavi. Francoska vojaka nato prestajata kazen v taborišču za vojne ujetnike, kjer se spajdašita s premožnim judovskim bankirjem Rosenthalom in pisano druščino ujetnikov. Klasika Jeana Renoirja je eden najbolj nenavadnih vojnih filmov. V njem pripadniki sovražnih in tujih evropskih kultur skozi vljudnost, solidarnost in skupne vrednote, ki presegajo nacionalne, jezikovne in razredne delitve, najdejo skupno človečnost in na njeni podlagi prispevajo k skupni blaginji. Toda ta svetovljanski duh je vezan na čas in kulturo, ki izginjata, zato je film prežet z otožno nostalgijo. Film je pridobil dodatno težo, ko je druga svetovna vojna poteptala njegov poziv k človečnosti v boju zoper tragične nacionalistične delitve. Hitler je utopistično sporočilo Renoirjeve stvaritve – o tem, da je nacionalizem največji sovražnik transnacionalne blaginje – videl kot resno grožnjo nacističnemu projektu, zato je hotel film izbrisati z obličja sveta. K sreči mu to, kar si je zadal – dobesedno uničiti vse kopije filma - ni uspelo. Velika iluzija še danes krasi najpomembnejše lestvice najboljših filmov vseh časov. Slavne so besede Orsona Wellesa: »Če bi lahko rešil le en film na svetu, bi bil to film Velika iluzija.« Izvirni naslov: LA GRANDE ILLUSION / Francoski film, 1937 / Režija: Jean Renoir / Scenarij: Charles Spaak, Jean Renoir / Igrajo: Jean Gabin, Dita Parlo, Pierre Fresnay
Ob dnevu zmage: Brezčasna pacifistična mojstrovina Jeana Renoirja Med prvo svetovno vojno nemški pilot von Rauffenstein sestreli letalo, v katerem sta francoska vojaka de Boëldieu, pripadnik francoske aristokracije, in njegov kopilot Maréchal, pripadnik delavskega sloja, mehanik. Med Rauffensteinom in Boëldieujem, oba pripadata aristokratskemu sloju, se zaradi sorodnih vrednot splete posebna vez, čeprav prisegata na različni zastavi. Francoska vojaka nato prestajata kazen v taborišču za vojne ujetnike, kjer se spajdašita s premožnim judovskim bankirjem Rosenthalom in pisano druščino ujetnikov. Klasika Jeana Renoirja je eden najbolj nenavadnih vojnih filmov. V njem pripadniki sovražnih in tujih evropskih kultur skozi vljudnost, solidarnost in skupne vrednote, ki presegajo nacionalne, jezikovne in razredne delitve, najdejo skupno človečnost in na njeni podlagi prispevajo k skupni blaginji. Toda ta svetovljanski duh je vezan na čas in kulturo, ki izginjata, zato je film prežet z otožno nostalgijo. Film je pridobil dodatno težo, ko je druga svetovna vojna poteptala njegov poziv k človečnosti v boju zoper tragične nacionalistične delitve. Hitler je utopistično sporočilo Renoirjeve stvaritve – o tem, da je nacionalizem največji sovražnik transnacionalne blaginje – videl kot resno grožnjo nacističnemu projektu, zato je hotel film izbrisati z obličja sveta. K sreči mu to, kar si je zadal – dobesedno uničiti vse kopije filma - ni uspelo. Velika iluzija še danes krasi najpomembnejše lestvice najboljših filmov vseh časov. Slavne so besede Orsona Wellesa: »Če bi lahko rešil le en film na svetu, bi bil to film Velika iluzija.« Izvirni naslov: LA GRANDE ILLUSION / Francoski film, 1937 / Režija: Jean Renoir / Scenarij: Charles Spaak, Jean Renoir / Igrajo: Jean Gabin, Dita Parlo, Pierre Fresnay
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Antični mit skozi Pasolinijeve oči Zgodba se začne v predvojni Italiji. Mlademu paru se rodi sin, toda oče, vojaški oficir, dojenčka iz ljubosumja pusti samega v puščavi. Nadaljevanje zgodbe je postavljeno v staro Grčijo. Zapuščeni deček se znajde v Korintu. Kralj Polib in kraljica Periboja, ki ne moreta imeti otrok, ga posvojita. Ojdip, kot ga poimenujeta, odrašča v prepričanju, da je biološki sin korintskih vladarjev. Nekega dne pa v Delfih sliši prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil z materjo. Ojdip zapusti kraljestvo, da bi se izognil strašni usodi. Prav z begom pa jo začne uresničevati. Med tavanjem sreča kralja Laja in ga ubije, ne da bi vedel, da gre za njegovega biološkega očeta, nato pa se poroči z Lajevo ženo, kraljico Jokasto, ki je v resnici Ojdipova biološka mati. Izvirni naslov: EDIPO RE / Italijansko-maroški film, 1967 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini, po Sofoklejevi tragediji / Igrajo: Franco Citti, Silvana Mangano, Alida Valli, Carmelo Bene
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Antični mit skozi Pasolinijeve oči Zgodba se začne v predvojni Italiji. Mlademu paru se rodi sin, toda oče, vojaški oficir, dojenčka iz ljubosumja pusti samega v puščavi. Nadaljevanje zgodbe je postavljeno v staro Grčijo. Zapuščeni deček se znajde v Korintu. Kralj Polib in kraljica Periboja, ki ne moreta imeti otrok, ga posvojita. Ojdip, kot ga poimenujeta, odrašča v prepričanju, da je biološki sin korintskih vladarjev. Nekega dne pa v Delfih sliši prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil z materjo. Ojdip zapusti kraljestvo, da bi se izognil strašni usodi. Prav z begom pa jo začne uresničevati. Med tavanjem sreča kralja Laja in ga ubije, ne da bi vedel, da gre za njegovega biološkega očeta, nato pa se poroči z Lajevo ženo, kraljico Jokasto, ki je v resnici Ojdipova biološka mati. Izvirni naslov: EDIPO RE / Italijansko-maroški film, 1967 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini, po Sofoklejevi tragediji / Igrajo: Franco Citti, Silvana Mangano, Alida Valli, Carmelo Bene
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Zgodnja drama o vrtincu revščine Mama Rim je življenja polna ženska, ki se preživlja s prostitucijo. Nekega dne se odloči, da bo sinu Ettoreju omogočila spodobno meščansko življenje in oba iztrgala iz revščine. Preselita se v Rim, kjer mati sinu priskrbi novo službo in ga odganja od slabe družbe nepridipravov v industrijskem okolju. S spletko se znebi tudi Brune, domnevne lahkoživke, v katero se je zaljubil Ettore. Kljub naporom, ki jih vlaga v izboljšanje življenjskih razmer, se Ettore vedno znova vrne k slabim navadam. Ko izve, da se mama spet prostituira, dokončno popusti in konča v zaporu. Izvirni naslov: MAMMA ROMA / Italijanski film, 1962 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Anna Magnani, Ettore Garofolo, Franco Citti
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Zgodnja drama o vrtincu revščine Mama Rim je življenja polna ženska, ki se preživlja s prostitucijo. Nekega dne se odloči, da bo sinu Ettoreju omogočila spodobno meščansko življenje in oba iztrgala iz revščine. Preselita se v Rim, kjer mati sinu priskrbi novo službo in ga odganja od slabe družbe nepridipravov v industrijskem okolju. S spletko se znebi tudi Brune, domnevne lahkoživke, v katero se je zaljubil Ettore. Kljub naporom, ki jih vlaga v izboljšanje življenjskih razmer, se Ettore vedno znova vrne k slabim navadam. Ko izve, da se mama spet prostituira, dokončno popusti in konča v zaporu. Izvirni naslov: MAMMA ROMA / Italijanski film, 1962 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Anna Magnani, Ettore Garofolo, Franco Citti