Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Jura je gorska veriga med Francijo in Švico. V tamkajšnjih dolinah uspeva pelin, grenka rastlina, iz katere že več kot 200 let destilirajo absint, čeprav sta bili do leta 2005 njegova pridelava in prodaja v Franciji in Švici prepovedani, saj je veljalo, da uživanje absinta povzroča norost in slepoto. Vendar pri absintu ni nevaren pelin, temveč visoka vsebnost alkohola. Francis Martin je v vasi Boveresse kuhal absint že v času, ko je bilo to še prepovedano. Po legalizaciji je odprl majhno destilarno, zdaj je podjetje prevzel sin Philippe, ki se očetov uspeh trudi nadgraditi z novo različico žganja. Absint pa ni le pijača, uporabite ga lahko za izboljšanje številnih jedi, kot so postrvi, sladoledni sufle ali klobase, pri čemer glavno vlogo igrajo aromatična zelišča v absintu. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Lorenz Findeisen
Jura je gorska veriga med Francijo in Švico. V tamkajšnjih dolinah uspeva pelin, grenka rastlina, iz katere že več kot 200 let destilirajo absint, čeprav sta bili do leta 2005 njegova pridelava in prodaja v Franciji in Švici prepovedani, saj je veljalo, da uživanje absinta povzroča norost in slepoto. Vendar pri absintu ni nevaren pelin, temveč visoka vsebnost alkohola. Francis Martin je v vasi Boveresse kuhal absint že v času, ko je bilo to še prepovedano. Po legalizaciji je odprl majhno destilarno, zdaj je podjetje prevzel sin Philippe, ki se očetov uspeh trudi nadgraditi z novo različico žganja. Absint pa ni le pijača, uporabite ga lahko za izboljšanje številnih jedi, kot so postrvi, sladoledni sufle ali klobase, pri čemer glavno vlogo igrajo aromatična zelišča v absintu. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Lorenz Findeisen
Iz gozda pri Kirchseeonu na Zgornjem Bavarskem se ob zimskem solsticiju prikažejo divje pehte. Pet koncev tedna hodijo po vaseh, bobnajo, vriskajo in plešejo, prebujajo zmrznjene zemeljske duhove in opominjajo ljudi, da bo zime kmalu konec in se bo narava spet postavila na noge. Pod težkimi maskami se skrivajo mladi iz Kirchseeona, ki se rajanja peht veselijo vse leto. Nicole in Robert Zeisig sta se kot otroka pred pehtami skrivala, zdaj pa sta navdušena udeleženca rajanja. Njun šestletni sin Lucas doma pridno pomaga babici Evi panirati zrezke za 60 peht. Evijin sin Robert zna speči svinjsko pečenko, potrebuje pa mamino pomoč pri pripravi kruhovih cmokov. Tudi brez juhe z zdrobovimi cmočki na Zgornjem Bavarskem ne gre.
Iz gozda pri Kirchseeonu na Zgornjem Bavarskem se ob zimskem solsticiju prikažejo divje pehte. Pet koncev tedna hodijo po vaseh, bobnajo, vriskajo in plešejo, prebujajo zmrznjene zemeljske duhove in opominjajo ljudi, da bo zime kmalu konec in se bo narava spet postavila na noge. Pod težkimi maskami se skrivajo mladi iz Kirchseeona, ki se rajanja peht veselijo vse leto. Nicole in Robert Zeisig sta se kot otroka pred pehtami skrivala, zdaj pa sta navdušena udeleženca rajanja. Njun šestletni sin Lucas doma pridno pomaga babici Evi panirati zrezke za 60 peht. Evijin sin Robert zna speči svinjsko pečenko, potrebuje pa mamino pomoč pri pripravi kruhovih cmokov. Tudi brez juhe z zdrobovimi cmočki na Zgornjem Bavarskem ne gre.
Nemška dežela Mecklenburg je redko poseljena kmetijska dežela z neokrnjeno naravo in številnimi zapuščenimi graščinami. Iz mesta na podeželje se je preselila tudi mlada družina von Waldthausen, ki zdaj obnavlja staro graščino. Friedrich von Waldthausen je arhitekt, ki namesto rušenja stare stavbe in ponovne gradnje pripisuje velik pomen obnovi izvirne zgradbe. Na posestvu imajo tudi star sadovnjak, večino jabolk predelajo v sok. Jabolka in drugo sadje so glavna sestavina mecklenburške kuhinje, tudi za nadev mesnih jedi. Najbolj znana specialiteta pa so mecklenburška pečena svinjska rebra.
Nemška dežela Mecklenburg je redko poseljena kmetijska dežela z neokrnjeno naravo in številnimi zapuščenimi graščinami. Iz mesta na podeželje se je preselila tudi mlada družina von Waldthausen, ki zdaj obnavlja staro graščino. Friedrich von Waldthausen je arhitekt, ki namesto rušenja stare stavbe in ponovne gradnje pripisuje velik pomen obnovi izvirne zgradbe. Na posestvu imajo tudi star sadovnjak, večino jabolk predelajo v sok. Jabolka in drugo sadje so glavna sestavina mecklenburške kuhinje, tudi za nadev mesnih jedi. Najbolj znana specialiteta pa so mecklenburška pečena svinjska rebra.
Zahodno od Antalye v Turčiji se od obalnih letovišč do visokih gorovij Taurusa razteza pokrajina Likija. Hribovja so posejana z izviri, antičnimi ruševinami in gorskimi vasicami, ki pa se žal spopadajo z odseljevanjem mladih. Na pobočjih okoli vasi Gökbük domačini pridelujejo granatna jabolka, iz katerih izdelujejo sok, kis in raznovrstne sladice. Iz starih časov, ko še ni bilo zamrzovalnikov, pa se je ohranila tudi priprava juhe v prahu za ozimnico.
Zahodno od Antalye v Turčiji se od obalnih letovišč do visokih gorovij Taurusa razteza pokrajina Likija. Hribovja so posejana z izviri, antičnimi ruševinami in gorskimi vasicami, ki pa se žal spopadajo z odseljevanjem mladih. Na pobočjih okoli vasi Gökbük domačini pridelujejo granatna jabolka, iz katerih izdelujejo sok, kis in raznovrstne sladice. Iz starih časov, ko še ni bilo zamrzovalnikov, pa se je ohranila tudi priprava juhe v prahu za ozimnico.
Evbeja je drugi največji grški otok, ozek in dolg 175 kilometrov. Največ fig na otoku pridelajo v osrednjem delu, v vaseh v okolici mesta Kimi. Jana in Vangelis Karava vsako leto pozno poleti obirata sadeže svojih figovcev. Pri delu jima pomaga hči Stela z družino iz Aten. Iz fig pripravljajo sirup ter številne jedi, kot so svinjina s figami, figov kruh, solato s figami ter fige, zavite v slanino in čatni. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Elke Sasse
Evbeja je drugi največji grški otok, ozek in dolg 175 kilometrov. Največ fig na otoku pridelajo v osrednjem delu, v vaseh v okolici mesta Kimi. Jana in Vangelis Karava vsako leto pozno poleti obirata sadeže svojih figovcev. Pri delu jima pomaga hči Stela z družino iz Aten. Iz fig pripravljajo sirup ter številne jedi, kot so svinjina s figami, figov kruh, solato s figami ter fige, zavite v slanino in čatni. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Elke Sasse
V Mölltalu, ob vznožju Grossglocknerja, najvišje gore v Avstriji, družina gorskega kmeta Seppa Zlöbla vzreja ovce pasme Glockner. Ovce se pasejo na planini in se v iskanju svežih gorskih zelišč povzpnejo do 3000 metrov visoko. Zaradi njih je njihovo meso še posebej mehko in okusno. Jagnječje stegno, nadevano s svežimi zelišči, in koroške sirove testenine, sta značilni jedi v Mölltalu. Kresovanje visoko v gorah pa ne more biti brez priljubljene koroške sladice, koroškega šarklja s cimetom in rozinami.
V Mölltalu, ob vznožju Grossglocknerja, najvišje gore v Avstriji, družina gorskega kmeta Seppa Zlöbla vzreja ovce pasme Glockner. Ovce se pasejo na planini in se v iskanju svežih gorskih zelišč povzpnejo do 3000 metrov visoko. Zaradi njih je njihovo meso še posebej mehko in okusno. Jagnječje stegno, nadevano s svežimi zelišči, in koroške sirove testenine, sta značilni jedi v Mölltalu. Kresovanje visoko v gorah pa ne more biti brez priljubljene koroške sladice, koroškega šarklja s cimetom in rozinami.
