Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Gallusa Carniolusa, Miserere Gregorija Allegrija ter komorno kantato za sopran in godala O di betlemme altera Alessandra Scarlattija.
Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Gallusa Carniolusa, Miserere Gregorija Allegrija ter komorno kantato za sopran in godala O di betlemme altera Alessandra Scarlattija.
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Beneški bienale, ena od najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti, je praktično vedno deležen tudi kritik. Nič drugače ni letos, ko si je kurator Adriano Pedrosa za izhodišče zamislil naslov Tujci povsod. Na dvodelni osrednji razstavi v Giardinih in Arsenalu v ospredje postavlja predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Na izhodiščno temo se kot vedno v večji ali manjši meri odzivajo tudi nacionalni paviljoni. Ti v primerjavi s precej zgodovinsko zasnovano osrednjo razstavo Adriana Pedrose bolj osvetljujejo aktualne probleme in vprašanja. Pogled v preteklost je seveda legitimno izhodišče, a se zdi, da nam razstava o spregledanih zgodovinah in nezahodnih modernizmih ne ponudi dovolj konteksta in informacij, sploh, ker gledamo dela iz različnih podoročij in kontekstov. Dr. Marko Jenko iz Muzeja Lah pa izpostavlja tudi precejšnjo predvidljivost letošnjega bienala. Foto: Dejan Habicht
Beneški bienale, ena od najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti, je praktično vedno deležen tudi kritik. Nič drugače ni letos, ko si je kurator Adriano Pedrosa za izhodišče zamislil naslov Tujci povsod. Na dvodelni osrednji razstavi v Giardinih in Arsenalu v ospredje postavlja predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Na izhodiščno temo se kot vedno v večji ali manjši meri odzivajo tudi nacionalni paviljoni. Ti v primerjavi s precej zgodovinsko zasnovano osrednjo razstavo Adriana Pedrose bolj osvetljujejo aktualne probleme in vprašanja. Pogled v preteklost je seveda legitimno izhodišče, a se zdi, da nam razstava o spregledanih zgodovinah in nezahodnih modernizmih ne ponudi dovolj konteksta in informacij, sploh, ker gledamo dela iz različnih podoročij in kontekstov. Dr. Marko Jenko iz Muzeja Lah pa izpostavlja tudi precejšnjo predvidljivost letošnjega bienala. Foto: Dejan Habicht
15. julija lani je v Verbierju v okviru Festivala Verbier nastopila ruska pianistka Aleksandra Dovgan. V tem gorskem mestu v Švici vsako leto poteka festival klasične glasbe, na katerem nastopajo svetovno znani interpreti in orkestri, ob njih pa tudi vzhajajoče zvezde klasične glasbe. Ena med njimi je tudi Aleksandra Dovgan, ki sodi med najbolj nadarjene mlade pianistke našega časa. V Recitalu bomo poslušali njen prvi nastop na tem prestižnem festivalu, na katerega je uvrstila Partito št. 6 v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, Sonato za klavir št. 26 v Es-duru, op. 81a Ludwiga van Beethovna ter Variacije in fugo na Händlovo temo Johannesa Brahmsa.
15. julija lani je v Verbierju v okviru Festivala Verbier nastopila ruska pianistka Aleksandra Dovgan. V tem gorskem mestu v Švici vsako leto poteka festival klasične glasbe, na katerem nastopajo svetovno znani interpreti in orkestri, ob njih pa tudi vzhajajoče zvezde klasične glasbe. Ena med njimi je tudi Aleksandra Dovgan, ki sodi med najbolj nadarjene mlade pianistke našega časa. V Recitalu bomo poslušali njen prvi nastop na tem prestižnem festivalu, na katerega je uvrstila Partito št. 6 v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, Sonato za klavir št. 26 v Es-duru, op. 81a Ludwiga van Beethovna ter Variacije in fugo na Händlovo temo Johannesa Brahmsa.
Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.
Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.
Premiera: Mini teater, 25. april 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje, 26. april 2024 Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je naslov avtorskega projekta, ki ga je v Mini teatru režiral Bor Ravbar, nastal pa je po motivih znanega in provokativnega filma Sanjači Bernarda Bertoluccija, na podlagi romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira ter drugih revolucionarnih besedil. Sinočno premiero, ko so v dvojezični različici nastopili igralci Suzana Krevh, Ognjen Mićović, Svit Stefanija, Barbara Vidovič in Željko Hrs, si je ogledala Magda Tušar.
Premiera: Mini teater, 25. april 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje, 26. april 2024 Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je naslov avtorskega projekta, ki ga je v Mini teatru režiral Bor Ravbar, nastal pa je po motivih znanega in provokativnega filma Sanjači Bernarda Bertoluccija, na podlagi romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira ter drugih revolucionarnih besedil. Sinočno premiero, ko so v dvojezični različici nastopili igralci Suzana Krevh, Ognjen Mićović, Svit Stefanija, Barbara Vidovič in Željko Hrs, si je ogledala Magda Tušar.
V Mestnem gledališču ljubljanskem so sklenili sezono 2023/24 s premiero na Mali sceni. Uprizorili so kriminalno dramo Dragice Potočnjak iz leta 2019 z naslovom Teci, Maša, teci. Na izviren način je igro na oder postavila Nina Šorak z opaznim sodelovanjem scenografa Branka Hojnika. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Režiserka Nina Šorak Dramaturg Blaž Lukan Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Asistentka scenografa Lene Lekše Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Tanja Dimitrievska, Matic Lukšič, Čarna Košir k. g., Gaber K. Trseglav, Viktorija Bencik Emeršič, Jure Rajšp k. g., Gašper Jarni Foto Peter Giodani. https://www.mgl.si/sl/predstave/teci-masa-teci/#gallery-1909-22
V Mestnem gledališču ljubljanskem so sklenili sezono 2023/24 s premiero na Mali sceni. Uprizorili so kriminalno dramo Dragice Potočnjak iz leta 2019 z naslovom Teci, Maša, teci. Na izviren način je igro na oder postavila Nina Šorak z opaznim sodelovanjem scenografa Branka Hojnika. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Režiserka Nina Šorak Dramaturg Blaž Lukan Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Asistentka scenografa Lene Lekše Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Tanja Dimitrievska, Matic Lukšič, Čarna Košir k. g., Gaber K. Trseglav, Viktorija Bencik Emeršič, Jure Rajšp k. g., Gašper Jarni Foto Peter Giodani. https://www.mgl.si/sl/predstave/teci-masa-teci/#gallery-1909-22
Premiera: 18. april 2024, Veliki oder LGL Radio Slovenija, informativne oddaje, 19. april 2024 Spretnosti v negovanju prijateljskih odnosov sta v Lutkovnem gledališču Ljubljana sinoči zgledno ponazorila značajsko zelo različna sostanovalca Medo in Pujsi. Junaka Sebastijana Preglja in Igorja Šinkovca najmlajši poznajo iz istoimenskih slikanic in revije Cicido, tokrat pa je njune odrske prigode režiral Mare Bulc. Več Magda Tušar. Režiser:Mare Bulc Avtor idejnega koncepta za lutkovno predstavo:Mare Bulc Avtorja priredbe besedila:Sebastijan Pregelj in Mare Bulc Avtorica glasbe:Polona Janežič Avtor likovne podobe:Igor Šinkovec Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Scenograf:Damir Leventić Svetovalec za animacijo:Brane Vižintin Kostumografka:Jadranka Pavlović Oblikovalec luči:Niko Štabuc Lektorica:Irena Androjna Mencinger Solo klarinetist na skladbi “Kotalke in skiro”:Boštjan Gombač Nastopata:Matevž Müller in Brane Vižintin
Premiera: 18. april 2024, Veliki oder LGL Radio Slovenija, informativne oddaje, 19. april 2024 Spretnosti v negovanju prijateljskih odnosov sta v Lutkovnem gledališču Ljubljana sinoči zgledno ponazorila značajsko zelo različna sostanovalca Medo in Pujsi. Junaka Sebastijana Preglja in Igorja Šinkovca najmlajši poznajo iz istoimenskih slikanic in revije Cicido, tokrat pa je njune odrske prigode režiral Mare Bulc. Več Magda Tušar. Režiser:Mare Bulc Avtor idejnega koncepta za lutkovno predstavo:Mare Bulc Avtorja priredbe besedila:Sebastijan Pregelj in Mare Bulc Avtorica glasbe:Polona Janežič Avtor likovne podobe:Igor Šinkovec Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Scenograf:Damir Leventić Svetovalec za animacijo:Brane Vižintin Kostumografka:Jadranka Pavlović Oblikovalec luči:Niko Štabuc Lektorica:Irena Androjna Mencinger Solo klarinetist na skladbi “Kotalke in skiro”:Boštjan Gombač Nastopata:Matevž Müller in Brane Vižintin
Serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti, nastala leta 1951, je pregled najpomembnejših dogodkov NOB v Sloveniji, ko so jih med vojno posneli slovenski reporterji. Konča se z osvoboditvijo Ljubljane in vzpostavitvijo slovenske narodne vlade. Arhivske posnetke je uredil in pripravil režiser Jože Gale, glasbo pa je napisal skladatelj Filip Bernard, pomembna glasbena osebnost povojne Slovenije. Junija 1945 je že deloval v Ljubljanski operi, nekaj mesecev pozneje pa v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere. Napisal je več popularnih glasbenih del. Za udeležbo v narodonoosvobodilni borbi je prejel partizansko spomenico 1941. Poslušali bomo suito iz filma Partizanski dokumenti, ki je nasta 14. septembra 1954, izvajal jo je orkester Slovenske filharmonije, ki ga je podil Kruno Cipci.
Serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti, nastala leta 1951, je pregled najpomembnejših dogodkov NOB v Sloveniji, ko so jih med vojno posneli slovenski reporterji. Konča se z osvoboditvijo Ljubljane in vzpostavitvijo slovenske narodne vlade. Arhivske posnetke je uredil in pripravil režiser Jože Gale, glasbo pa je napisal skladatelj Filip Bernard, pomembna glasbena osebnost povojne Slovenije. Junija 1945 je že deloval v Ljubljanski operi, nekaj mesecev pozneje pa v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere. Napisal je več popularnih glasbenih del. Za udeležbo v narodonoosvobodilni borbi je prejel partizansko spomenico 1941. Poslušali bomo suito iz filma Partizanski dokumenti, ki je nasta 14. septembra 1954, izvajal jo je orkester Slovenske filharmonije, ki ga je podil Kruno Cipci.
Novi film režiserja in scenarista Alexa Garlanda Državljanska vojna je postavljen v bližnjo prihodnost v ZDA, kjer je izbruhnila kruta državljanska vojna, ki se bliža koncu. Štirje novinarji potujejo po Ameriki, da bi prišli do Washingtona in predsednika ZDA, preden bi ga oborožene sile Zahodne zveze (Teksasa in Kalifornije) strmoglavili. Več o filmu v besedilu Tese Drev Juh.
Novi film režiserja in scenarista Alexa Garlanda Državljanska vojna je postavljen v bližnjo prihodnost v ZDA, kjer je izbruhnila kruta državljanska vojna, ki se bliža koncu. Štirje novinarji potujejo po Ameriki, da bi prišli do Washingtona in predsednika ZDA, preden bi ga oborožene sile Zahodne zveze (Teksasa in Kalifornije) strmoglavili. Več o filmu v besedilu Tese Drev Juh.
Animirani film Robotove sanje je eden od biserov filmske produkcije zadnjega časa. Prejel je največje nagrade in nominacije – lansko leto je bil, na primer, izbran za najboljši celovečerni animirani film na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. In to ne brez razloga - film je vizualno odličen in predvsem čustveno intenziven. Prek glavnih likov robota in psa, pa tudi stranskih likov, se v prvi vrsti sprašuje o razhodih in novih začetkih. Oceno je pripravila Gaja Pöschl, bere Eva Longyka Marušič.
Animirani film Robotove sanje je eden od biserov filmske produkcije zadnjega časa. Prejel je največje nagrade in nominacije – lansko leto je bil, na primer, izbran za najboljši celovečerni animirani film na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. In to ne brez razloga - film je vizualno odličen in predvsem čustveno intenziven. Prek glavnih likov robota in psa, pa tudi stranskih likov, se v prvi vrsti sprašuje o razhodih in novih začetkih. Oceno je pripravila Gaja Pöschl, bere Eva Longyka Marušič.
Danski režiser in scenarist Nikolaj Arcel se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v njegovem novem filmu Pankrt igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Mikkelsen je za vlogo Ludviga Kahlena med drugim prejel evropsko nagrado za najboljšega igralca. Oceno filma je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Aleksander Golja.
Danski režiser in scenarist Nikolaj Arcel se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v njegovem novem filmu Pankrt igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Mikkelsen je za vlogo Ludviga Kahlena med drugim prejel evropsko nagrado za najboljšega igralca. Oceno filma je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Aleksander Golja.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo govorili o glasbeni predstavi Amadeus, življenjski zgodbi genialnega Mozarta, s katero v mariborski Drami zaokrožujejo uspešno gledališko sezono, ter predstavili filmsko ponudbo feminističnega filmskega festivala Fefi, na spletu na ogled do nedelje.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo govorili o glasbeni predstavi Amadeus, življenjski zgodbi genialnega Mozarta, s katero v mariborski Drami zaokrožujejo uspešno gledališko sezono, ter predstavili filmsko ponudbo feminističnega filmskega festivala Fefi, na spletu na ogled do nedelje.
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica Petra Kolmančič je leta 2014 objavila svojo peto pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica drži besedo in lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Tako tudi s pesmijo Krtica, ki jo interpretira avtorica sama.
Pesnica Petra Kolmančič je leta 2014 objavila svojo peto pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica drži besedo in lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Tako tudi s pesmijo Krtica, ki jo interpretira avtorica sama.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Radijsko igro sestavlja nabor Zlobčevih pesmi, podprtimi z glasbo in zvočnimi asociacijami. Ljubezen, to kompleksno, vznemirljivo, a pogosto tudi zmedeno čustvo, se pogosto pojavlja že v naslovih Zlobčevih pesmi, vsekakor pa prepreda glavnino opusa pesnika, katerega vzdevek je bil tudi »pesnik ljubezni«. Režiserka, prirejevalka in glasbena oblikovalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpretke in interpreti – Boris Cavazza, Miha Baloh, Violeta Tomić, Maja Sever, Vojko Zidar, Igor Samobor, Marinka Štern, Jerica Mrzel, Majda Kohek, Zvone Hribar, Tone Kuntner, Aleš Valič, Majda Grbac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1993
Radijsko igro sestavlja nabor Zlobčevih pesmi, podprtimi z glasbo in zvočnimi asociacijami. Ljubezen, to kompleksno, vznemirljivo, a pogosto tudi zmedeno čustvo, se pogosto pojavlja že v naslovih Zlobčevih pesmi, vsekakor pa prepreda glavnino opusa pesnika, katerega vzdevek je bil tudi »pesnik ljubezni«. Režiserka, prirejevalka in glasbena oblikovalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpretke in interpreti – Boris Cavazza, Miha Baloh, Violeta Tomić, Maja Sever, Vojko Zidar, Igor Samobor, Marinka Štern, Jerica Mrzel, Majda Kohek, Zvone Hribar, Tone Kuntner, Aleš Valič, Majda Grbac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1993
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Na obratu plošča britanskega jazz hopa Eyes In The Tower dvojca Con & KwAkE, drugi del sodelovanja producenta Madliba in raperja Taliba Kwelija z naslovom Liberation 2, novo singlico pevke Zare McFarlane in italijanski novi jazz skupine Addict Ameba. 01 CoN & KwAkE - Dance In The Dark02 Mikahl Anthony - Vintage Collection 03 Addict Ameba - Caosmosi 04 Addict Ameba - feat. Joshua Idehen - Look at Us 05 CoN & KwAkE - Greedy Drum 06 CoN & KwAkE - One in Five 07 Talib Kweli & Madlib (feat. Diani & Pink Siifu) - Ad Vice 08 Talib Kweli & Madlib (feat. Wildchild, Q-Tip) - One For Biz 09 Zara McFarlane - The Mystery of Man 10 art test - walked off into the distance 11 Malcolm Jiyane Tree-O - South African Jam 12 Deron Johnson - Mimo Omi 13 Silvia Bolognesi / Dudu Kouate / Griffin Rodriguez - Polo 14 Deron Johnson - Talk Mourner
Na obratu plošča britanskega jazz hopa Eyes In The Tower dvojca Con & KwAkE, drugi del sodelovanja producenta Madliba in raperja Taliba Kwelija z naslovom Liberation 2, novo singlico pevke Zare McFarlane in italijanski novi jazz skupine Addict Ameba. 01 CoN & KwAkE - Dance In The Dark02 Mikahl Anthony - Vintage Collection 03 Addict Ameba - Caosmosi 04 Addict Ameba - feat. Joshua Idehen - Look at Us 05 CoN & KwAkE - Greedy Drum 06 CoN & KwAkE - One in Five 07 Talib Kweli & Madlib (feat. Diani & Pink Siifu) - Ad Vice 08 Talib Kweli & Madlib (feat. Wildchild, Q-Tip) - One For Biz 09 Zara McFarlane - The Mystery of Man 10 art test - walked off into the distance 11 Malcolm Jiyane Tree-O - South African Jam 12 Deron Johnson - Mimo Omi 13 Silvia Bolognesi / Dudu Kouate / Griffin Rodriguez - Polo 14 Deron Johnson - Talk Mourner
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.
Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.